Oglas
Prav tega se posebej veselijo v Narodni galeriji, ki so se leta 2006 začeli prvič pogovarjati o takšnem gostovanju. Čas, ko Narodni dom, ki je namenjen prezentaciji stalne zbirke, obnavljajo (obnova naj bi bila končana do jeseni 2015), je tudi najbolj primerno obdobje, ko lahko tako pomembna dela zbirke pogrešijo.
Slovenski impresionisti.
Razstava Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920 (gre za izbor del postavitve, ki smo jo imeli leta 2008 priliko videti tudi v Ljubljani) bo v pariškem Petit Palaisu na ogled od 18. aprila do 13. julija. V stavbi, ki sicer hrani dela najpomembnejših umetnikov zahodnoevropske umetnosti - od Rembrandta in Rubensa do Cezanna in Modiglianija, bo v dvorani, namenjeni občasnim razstavam, slovensko ustvarjanje predstavljalo 200 eksponatov, med temi slike, kipi, risbe, karikature, knjižna oprema, fotografije Bertholda in Kobilce, Grossmannovi filmi, arhitekturo pa bo predstavila videoprojekcija. Poleg del Ivana Groharja, Matije Jame, Mateja Sternena in Riharda Jakopiča bodo med drugim na ogled tudi realistična dela; Ferda Vesela, Poletje Ivane Kobilce in Lov Jurija Šubica, vendar ne tisti, ki ga dobro poznajo obiskovalci Narodne galerije, ampak različica, ki se je ohranila v Franciji. Šubic je sliko pripravljal za pariški Salon in jo zasnoval na številnih študijah (francoska različica se od bolj znanega dela razlikuje po zrcalni postavitvi in psu, ki leži ob stolu).
Slovenska četverica v zibelki impresionizma
Kako drugačen je francoski pogled na dela slovenske četverice, se je pokazalo že pri pripravi spremljajočih tiskovin in oglasnega materiala, ki so ga v muzeju okrasili z Groharjevimi Grabljicami, medtem ko je slovenske kolege (pa tudi občinstvo ob že omenjeni ljubljanski razstavi) bolj nagovarjal Sternenov Rdeči parazol.
V Groharjevem slikarstvu je francoskim kolegom blizu predvsem vpliv Giovannija Segantinija, nam je pojasnila direktorica Narodne galerije Barbara Jaki. V kontekstu francoskega prizorišča stopa znova v ospredje terminološka zagata ob poimenovanju 'impresionizem' oziroma 'slovenski impresionizem' ter s tem povezano vprašanje zamudništva. Če impresionizmu ustreza sama tehnika slikanja, pa po besedah Barbare Jaki vsebinsko slike povezujejo prej s simbolizmom, na Jakopičevih delih tudi ekspresionizmom. Zanimanje so pokazali za Hinka Smrekarja in njegovo politično satiro, ki jim je očitno blizu.
Veliko finančno breme projekta je nase prevzel francoski gostitelj - zavarovanje, oblikovanje, pripravo prostorov, postavitev razstave, njeno promocijo po Franciji in tisk kataloga. Ta bo obsegal 160 strani s 70 barvnimi reprodukcijami, izšel pa bo v francoskem jeziku. Čeprav besedila temeljijo na že pripravljenem obsežnem katalogu, ki je pospremil ljubljansko razstavo, so jih morali kustosi prirediti, saj francoskemu bralcu nam znana dejstva, kot je, denimo, Jakopičev paviljon ali pa Prešernov spomenik, ne pomenijo veliko.
Stalna zbirka v novem kontekstu
Prostorski stiski v času obnove najstarejšega dela stavbnega kompleksa Narodne galerije gre zahvala, da lahko znane umetnine stalne zbirke slovenske umetnosti gledamo v povsem novem kontekstu in povezavah. Zagato z začasno postavitvijo stalne zbirke so v galeriji domiselno rešili s prenosom v novo krilo, ki je namenjeno stalni zbirki evropske umetnosti, in dela obeh postavili v novo luč. Nekaj del, ki so bila do zdaj 'skrita' v depoju, zdaj zapolnjuje mesto nekaterih manjkajočih slik (ta so bodisi na omenjeni pariški razstavi ali pa jih restavrirajo - takšen primer so Almanachovi Kvartopirci I.). Bolj smiselna je začetna točka ogleda, ki se začne pri srednjeveški umetnosti in se kronološko nadaljuje vse do impresionizma. Med novostmi je poznogotski krilni oltar iz Britofa pri Idriji iz 16. stoletja, celovitejša je predstavitev opusa Franca Kavčiča, razstavljena je Fantazijska krajina Lovra Janše, sicer pa je največ sprememb v sobi, ki predstavlja ravno čas impresionistov. 28 slik so opremili s QR-kodami, ki obiskovalcem osvetlijo tako avtorja kot nastanek dela.
Elektronske publikacije in druženje ob umetninah
V Narodni galeriji letos zaznamujejo tudi 50-letnico izobraževalne dejavnosti. Leta 1963 je bil zaposlen prvi kustos pedagog in dolgo so pripravljali vzorčno tovrstno dejavnost za vse druge muzejske ustanove, poudarja direktorica. Odslej vodstev ne organizirajo le po galerijskih zbirkah, ampak popeljejo svoje obiskovalce tudi v baročno Ljubljano. V prihodnje pa bodo pripravili tudi vodstvo po ključnih točkah, povezanih s slovenskimi impresionisti.
Nadaljevali bodo lani začeto prakso izdajanja elektronskih publikacij, ki so posledica vse skromnejših razpoložljivih sredstev (to je tudi razlog, da so opustili dvojezične kataloge). V elektronski obliki so tako dostopni že vodnik po stalni zbirki, Slovenski impresionisti in njihov čas, Podobe svetega, ki je pospremil razstavo španskega kiparstva od 14. do 18. stoletja, in publikacija, ki so jo pripravili ob 500-letnici ljubljanske škofije. Ta teden bodo vpeljali nov cikel odstiranja, v okviru katerega bodo prvi četrtek v mesecu kustosi predstavili predavanje in pogovor o eni izmed umetnin v galeriji.
Maja Kač
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje