Foto: Cankarjev dom/Tereza Kozinc
Foto: Cankarjev dom/Tereza Kozinc

Razstava Bonjour le jour / Dober dan, dan, ki jo odpirajo drevi ob 20. uri, bo v Mali galeriji Cankarjevega doma (CD) na ogled do 15. januarja. Fotografski projekt Bonjour le jour pa bo v začetku prihodnjega leta izšel v knjižni obliki pri francoskem založniku IIKKI.

Opazovanje "žameta v vsakdanjosti"
Avtorjema je bilo izhodišče razstave vprašanje: Kaj počneta vizualna ustvarjalca, ko se jima rodi otrok? "Fotografinja in fotograf, mama in oče; dva fotografa, dva starša. Dve fotografski pisavi, ki opazujeta prihod in razcvet sina. Opazujeta žamet v vsakdanjosti," sta ob svoji razstavi zapisala fotografa.

Tereza Kozinc je dokumentirala vse tri: sina, partnerja in sebe. Nosečniški avtoportret in kri, ki nakazuje medicinske zaplete samega poroda. Velik del je posvečen portretom narave, ki v njenem delu po navadi predstavljajo tudi neke vrste avtoportret. Klavdij Sluban pa je prvič v življenju leto in pol živel brez potovanj. To nepremično potovanje je od vseh največje doživetje, saj se je ukoreninil v domovino svojih prednikov. Rodil se mu je drugi otrok, piše v napovedi razstave.

Martin se rodi 07:07, 17. 7., številka rojstva na zapestnici 2777. Gledam ga, govorim mu. Rešili so nama življenje. Prinesi mi fotoaparat v porodnišnico. Družinski album. Potreba po fotografiranju. Pejmo se peljat. Sneži. Lipoglav ali Toško čelo? Rabim gozd. Spet so podražili filme. Fotkava že od spočetja naprej, še v Parizu, brez plana. Ampak serija kar nastaja, aparat leži med kapo in bagerjem.

Tereza Kozinc in Klavdij Sluban

Tereza Kozinc (1985) je živela med Grčijo in Slovenijo ter nato v Parizu. Njena fotografska praksa je avtorsko usmerjena in se osredinja na teme, ki se dotikajo osebnega, notranjega doživljanja. Tako nastaja neke vrste dokumentarni, vizualni dnevniški zapis s pridihom minimalizma in nadrealnosti.

Fotografinja je prejemnica francoske nagrade fotofever in izbrana umetnica mednarodne fotografske platforme Futures. Njeno delo je bilo predstavljeno na priznanih evropskih fotografskih platformah, razstavljala je na festivalih in v galerijah v Sloveniji in tujini.

Klavdij Sluban (1963) je v Parizu rojeni francoski fotograf slovenskega rodu. Navdih za dolgoročne projekte od Balkana do Kerguelenskih otokov pogosto črpa iz literature, nikoli iz najnovejših in senzacionalnih dogodkov. Med njegovimi priznanji sta naziv umetnik leta v Južni Koreji (2017) in Niepcejeva nagrada (2000), najprestižnejše francosko odličje za fotografijo.

Slubanovo delo razstavljajo in v zbirkah hranijo vodilne institucije, kot so Narodni muzej v Singapurju, Umetnostni muzej v Šanghaju in Rencontres d'Arles. Med fotografovimi številnimi knjigami sta Balkans-Transit in East to East. Od leta 1995 ustvarja fotografski cikel najstniških zapornikov in obenem vodi delavnice za mlade prestopnike.