Georg Baselitz, Edvardov duh, 1983, Olje na platnu, 250 × 200 cm. Foto: Alberitna/Jochen Littkemann
Georg Baselitz, Edvardov duh, 1983, Olje na platnu, 250 × 200 cm. Foto: Alberitna/Jochen Littkemann

Razstava se osredotoča predvsem na Munchova poznejša dela. Ob boku njegovih slik so razstavljena dela sedmerice sodobnih umetnikov, in sicer Andyja Warhola, Georga Baselitza, Tracey Emin, Marlene Dumas, Jasperja Johnsa, Petra Doiga in Miriam Cahn.

Vsak od njih se je na tak ali drugačen način ukvarjal z Munchom oziroma njegovim ustvarjanjem. Nekateri izmed umetnikov oziroma t. i. partnerjev v dialogu so tudi sami sodelovali pri izbiri svojih stvaritev za razstavo, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Usoden za sodobno slikarstvo
Munchov vpliv na prihodnje rodove pa ni povezan le z njegovim pogledom na svet. Nanje je vplival tudi s svojim eksperimentalnim pristopom k slikarstvu in grafičnim tehnikam ter s svojim edinstvenim svetom barv in linij.

Direktor Albertine Klaus Albrecht Schröder je Muncha označil za umetnika, ki "morda upravičeno velja za najvplivnejšega slikarja klasičnega modernizma na slikarstvo zadnjih desetletij". Tako je denimo Warhol dve umetnikovi najslovitejši deli – Krik in Madono – spremenil v ikoni poparta. Obe Warholovi deli sta vključeni v pričujočo razstavo.

Edvard Munch, Avtoportret (z okostnjakovo roko), 1895, litografija z litografsko kredo, črnilom in iglo v črnem, 45,6 x 31,5 cm. Foto: Alberitna/© The ALBERTINA Museum
Edvard Munch, Avtoportret (z okostnjakovo roko), 1895, litografija z litografsko kredo, črnilom in iglo v črnem, 45,6 x 31,5 cm. Foto: Alberitna/© The ALBERTINA Museum

Poleg živobarvnega Warholovega dela je v Albertini na ogled tudi bolj pretresljiv prizor, ki ga ponuja filmska instalacija britanske umetnice Tracey Emin, v katerem prikazuje svojo grozo, ki jo je doživela ob spontanem splavu.

Z ženskim pogledom na telo in družbo se bosta predstavili tudi švicarska slikarka Miriam Cahn in južnoafriška umetnica Marlene Dumas, škotski umetnik Peter Doig pa bo razstavil svetleča se dela, ki jih je ustvaril pod navdihom Munchovih upodobitev narave, še piše DPA.

Nadvse oseben slikarski svet
Edvard Munch se je rodil leta 1863 v Lotnu na Norveškem. Študiral je arhitekturo in akt. Z državno štipendijo je od leta 1889 bival v Parizu, pozneje je bil krajši čas v Nici. Od leta 1892 je kot svobodni umetnik ustvarjal v Berlinu, po živčnem zlomu pa se je vrnil v domovino. Njegov svet je bil svet samote, melanholije, bolečine, erotike, trpljenja in vizionarske fantastike. Umrl je leta 1944 v Oslu.

Eden od glavnih znanilcev ekspresionizma je pod vplivom travm iz otroštva, postimpresionistov, simbolistov in vzdušja fin de siecla razvil zelo oseben in dramatičen slikarski svet. S pomočjo svojih stvaritev se je spopadal z lastnimi travmami ter vseprisotnimi in vedno aktualnimi eksistencialnimi vprašanji.

Andy Warhol, Krik (po Munchu), 1984, sitotisk, 101,6 x 81,3 cm. Foto: Alberitna/Kjell S Stenmarch, Grev Wedels Plass Auksjoner
Andy Warhol, Krik (po Munchu), 1984, sitotisk, 101,6 x 81,3 cm. Foto: Alberitna/Kjell S Stenmarch, Grev Wedels Plass Auksjoner
Tracey Emin, Včasih ni razloga, 2018, akril na platnu, 123,3 × 123,5 cm. Foto: Alberitna/Z dovoljenjem Sabsay ©Tracey Emin, DACS/Artimage 2022
Tracey Emin, Včasih ni razloga, 2018, akril na platnu, 123,3 × 123,5 cm. Foto: Alberitna/Z dovoljenjem Sabsay ©Tracey Emin, DACS/Artimage 2022
Jasper Johns, Savarin, 1977–1981, barvna litografija, 100,5 × 75,1 cm. Foto: Alberitna/zbirka Catherine Woodard in Nelsona Blitza, Jr./avtorica fotografije: Bonnie H. Morrison © Jasper Johns
Jasper Johns, Savarin, 1977–1981, barvna litografija, 100,5 × 75,1 cm. Foto: Alberitna/zbirka Catherine Woodard in Nelsona Blitza, Jr./avtorica fotografije: Bonnie H. Morrison © Jasper Johns
Edvard Munch, Madona, 1895/1902, barvna litografija z litografsko kredo, črnilom in iglo v črnem, olivnem in modrem/japonski papir, 45,6 x 31,5 cm. Foto: Alberitna/© The ALBERTINA Museum
Edvard Munch, Madona, 1895/1902, barvna litografija z litografsko kredo, črnilom in iglo v črnem, olivnem in modrem/japonski papir, 45,6 x 31,5 cm. Foto: Alberitna/© The ALBERTINA Museum
Edvard Munch, Bolani otrok, 1907, 118,7 x 121 cm. Foto: Alberitna/© Tate
Edvard Munch, Bolani otrok, 1907, 118,7 x 121 cm. Foto: Alberitna/© Tate
Edvard Munch, Poljub, 1921, olje na platnu, 89 x 101,5 cm. Foto: Alberitna/© Sarah Campbell Blaffer Foundation, Houston
Edvard Munch, Poljub, 1921, olje na platnu, 89 x 101,5 cm. Foto: Alberitna/© Sarah Campbell Blaffer Foundation, Houston
Edvard Munch, Zimska pokrajina, 1915, olje na platnu, 100 x 150 cm. Foto: Alberitna/Zbirka Batliner © ALBERTINA Museum
Edvard Munch, Zimska pokrajina, 1915, olje na platnu, 100 x 150 cm. Foto: Alberitna/Zbirka Batliner © ALBERTINA Museum
Edvard Munch, Cesta v Aaggsgaardstrandu, 1901, olje na platnu, 88,3 x 113,8 cm. Foto: Alberitna/© Art Museum Basel, donacija Sigrid Schwarz von Spreckelsen in Sigrid Katharina Schwarz
Edvard Munch, Cesta v Aaggsgaardstrandu, 1901, olje na platnu, 88,3 x 113,8 cm. Foto: Alberitna/© Art Museum Basel, donacija Sigrid Schwarz von Spreckelsen in Sigrid Katharina Schwarz
Edvard Munch, Puberteta, 1914–1916, olje na platnu, 97 × 77 cm. Foto: Alberitna/Munchmuseet/Halvor Bjørngård
Edvard Munch, Puberteta, 1914–1916, olje na platnu, 97 × 77 cm. Foto: Alberitna/Munchmuseet/Halvor Bjørngård
Edvard Munch, Ženske v kopeli, 1917, olje na platnu, 72 × 100,5 cm. Foto: Alberitna/Munchmuseet/Ove Kvavik
Edvard Munch, Ženske v kopeli, 1917, olje na platnu, 72 × 100,5 cm. Foto: Alberitna/Munchmuseet/Ove Kvavik