Na multimedijski razstavi bo po besedah kustosinje Bojane Piškur predstavljenih 26 primerov z vsega sveta.

K sodelovanju so povabili umetnike, raziskovalce, kustose in arhivarje z vsega sveta. Namen razstave ni bil, da zbere zanimive primerke, ampak da k sodelovanju povabi tiste, s katerimi dela že leta. "Gre za način, da nismo v položaju, ko gremo v države in jemljemo njihovo znanje, ampak se povežemo s tistimi, ki tam delajo, da pridejo k nam in v dialogu z nami predstavijo, kar sami želijo oziroma kar se jim zdi pomembno iz njihove zbirke ali institucije. To pa je tudi tisto, kar je bila ideja neuvrščenih kulturnih politik," je pred odprtjem povedala Bojana Piškur.

Kolonializem, dekolonializem in postkolonializem
Razstavo uvedejo zgodovinski primeri zbirk in arhivov. Sledijo umetniška dela kolonializma, dekolonializma in postkolonializma, v predzadnji dvorani pa je poudarek na solidarnostnih projektih. Razstava se konča z zelo sodobnimi projekti, nastalimi pred nekaj leti, ki se posvečajo trenutni problematiki in se navezuje na neuvrščene ‒ begunce, ki danes prav iz držav neuvrščenih prihajajo v Evropo.

Kulturi so v gibanju neuvrščenih pripisovali poseben pomen, čeprav na vrhovih in konferencah nikoli ni bila v ospredju. Kulturna politika gibanja neuvrščenih je močno obsojala kulturni imperializem ter spodbujala kulturno raznolikost in kulturno hibridnost. Kot je še povedala Bojana Piškur, je bilo na konferencah veliko besed namenjenih tudi mreženju držav, da bi torej mreže potekale na neki drugi osnovi, ne več na premicah sever‒jug ali zahod‒vzhod, temveč morda jug‒jug. Te mreže so sicer obstajale, a so danes žal večinoma pozabljene, čeprav so bile pomembne, saj se je v teh kontekstih govorilo o drugačnih modernostih, drugačnih vrstah umetnosti in drugačnih izrazih, je dodala.

O idejah solidarnosti med državami svetovnega Juga
Na razstavi pri obravnavanih temah ne gre za eksotiko iz preteklosti niti za nostalgijo po samem gibanju. Je pa po besedah Bojane Piškur zanimivo razmišljati o možnostih, ki jih je gibanje ponudilo, ter o idejah in konceptih solidarnosti, ki se je vzpostavljala med državami svetovnega Juga. Sodobni umetniki se po njenih besedah predvsem v zadnjih letih ponovno posvečajo tem vprašanjem, a z današnjega stališča, ko je toliko neenakosti in krivice kot še nikoli.

Razstavo spremlja obsežen katalog. Raziskovalka iz arhivov v Hongkongu Čuong Džaj Vo v svojem prispevku piše o prepletanju umetnosti in politike v Aziji v 50. in 60. letih minulega stoletja. Aktivistka in teoretičarka iz Alžirije Samia Zennadi se osredotoči na bolj politični vidik, kaj se je z državami Severne Afrike zgodilo po gibanju neuvrščenih in kaj se dogaja zdaj. Teja Merhar, ki je raziskala mednarodno kulturno sodelovanje Jugoslavije z državami članicami gibanja neuvrščenih držav, podpisuje prispevek z naslovom Svet v obdobju od ustanovitve neuvrščenih (1961) do razpada Jugoslavije (1991), sama kustosinja pa v uvodnem besedilu povzame idejo razstave in južnih modernizmov.