Ob pregledu narave v okolici Trzina so bili botaniki s kranjske enote Zavoda RS za zaščito narave presenečeni, koliko tujerodnih vrst rastlin, ki jim rečejo tudi invazivke, raste ob obronkih novega naselja v Trzinu. Ker tam poteka tudi mejno območje Nature 2000, obstaja nevarnost, da bi invazivne rastline izpodrinile avtohtone vrste, med katerimi je tudi nekaj zanimivih, redkih rastlin, lahko pa bi spremenile tudi bivalne pogoje za tam živeče zaščitene vrste živali, med katerimi je največ žuželk.

Botaniki predvidevajo, da je največ invazivk na tisto območje zašlo ob gradnji novega naselja in obvoznice Trzina, saj so takrat od drugod dovažali tudi material za posipanje, hkrati pa je med invazivnimi rastlinami tudi precej tistih, ki so jih ljudje najprej posadili na svojih vrtovih, kot okrasne rastline pa so nekatere na najrazličnejše načine zašle tudi v trzinski gozd in se tam začele bohotno razraščati, saj večinoma nimajo naravnih sovražnikov. Botaniki so se z vodstvom Občine Trzin dogovorili, da bodo skušali te invazivne rastline s pomočjo trzinskih društev in naravovarstvenikov odstraniti.

Čeprav je res, da živa bitja, tudi rastline, v naravi ves čas potujejo in jih je večina na neki način tudi invazivnih, je selitve teh bitij v zadnjem času s svojimi posegi krepko pospešil in tudi spodbudil prav človek. Invazivne rastline zelo uspešno izpodrivajo avtohtone vrste, nekatere izmed invazivk, na primer ambrozija, žlezava nedotika in druge, pa so tudi strupene. Ker so nekatere izmed invazivnih rastlin zelo trdožive, je potrebno kar vztrajno in pretehtano odstranjevanje.

Prav zato so v Trzinu botaniki najprej podrobno pregledali okolje in označili vsa rastišča, ki bi jih bilo treba očistiti. Dvakrat so invazivke že odstranjevali trzinski ljubitelji narave, zdaj pa so jim na pomoč priskočili tudi vojaki iz 132. gorskega polka iz vojašnice Boštjana Kekca na Bohinjski Beli. Vojake so tokrat poklicali na pomoč, ker so se odločili, da bodo odstranjevali zelo trdoživi japonski dresnik, robinije in amorfo, ki jih je treba tudi izkopati. Še zlasti trdoživ je japonski dresnik, ki se v precejšnji meri razmnožuje vegetativno. To pomeni, da se nove rastline lahko razvijejo iz listov, stebel, korenin, ki še ostanejo na rastišču. Največkrat ga poskušajo odstranjevati z izčrpavanjem rastline, tako da vedno znova posekajo poganjke, vendar tudi ta način ni vedno uspešen.

Ocenjujejo, da je bila tokratna akcija v Trzinu uspešna, saj je v njej sodelovalo okoli 30 udeležencev, ki so odstranili celo goro invazivnih rastlin, še zlasti zlate rozge, enoletne suholetnice in žlezave nedotike, vojaki pa so odstranili več rastišč japonskega dresnika in nekaj robinij, ki jim pravijo tudi neprave akacije. Tudi s tokratnim čiščenjem še niso odstranili vseh invazivk, tako da bodo odstranjevanje morali nadaljevati, še zlasti ker se zavedajo, da se invazivke, ki jih niso odstranili, zelo hitro razmnožujejo in razraščajo. Invazivke so med akcijo zbirali v polivinilastih vrečah in na polivinilastih ponjavah, ob koncu akcije pa so gasilci vse zbrane tujerodne rastline zažgali in uničili.