V krški občini so kot edina občina v Sloveniji sprejeli lokacijo za gradnjo trajnega odlagališča NSRAO, zato so prepričani, da jim jedrska renta pripada, takšna kot so jo takrat izpogojevali. Foto: Goran Rovan
V krški občini so kot edina občina v Sloveniji sprejeli lokacijo za gradnjo trajnega odlagališča NSRAO, zato so prepričani, da jim jedrska renta pripada, takšna kot so jo takrat izpogojevali. Foto: Goran Rovan
Posavci so proti znižanju jedrske rente. Foto: Goran Rovan
Država niža jedrsko rento

Zato je pozvalo sklad in ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da te zadeve uredi. Predlogi, ki so jih pripravili do zdaj, pa Posavcev niso zadovoljili.

Potem ko je Računsko sodišče pred časom ugotovilo, da se v skladu za razgradnjo jedrske elektrarne Krško, ne bo zbralo dovolj denarja za njeno razgradnjo, so pristojne službe na vladi začele pripravljati predlog nove uredbe o jedrskih nadomestilih. Seveda tako, da bi se ta zmanjšala. Zdaj so namreč posavske občine dobivale več kot 11 mio. evrov jedrske rente letno, večino seveda krška občina. Posavski župani temu nasprotujejo, saj vidijo v tem zgolj željo po krpanja luknje v državnem proračunu.

Vlada se je tega lotila že pred dobrim letom in pripravila več predlogov nove uredbe o znižanju jedrskih nadomestil. Vendar je bil po neuradnih informacijah zadnji predlog pred časom zamrznjen, saj se ministrstvu za kmetijstvo in okolje s krško občino ni uspelo dogovoriti o znižanju nadomestila za omejeno uporabo prostora.

Kot je bilo slišati, naj se skupni znesek dajatev za t. i. intervencijske ukrepe za pet posavskih občin ne bi spreminjal in bi ostal na 5,2 milijona evrov letno. Seveda pa bi se znotraj tega zneska opravile manjše razporeditve znotraj občin, tako da bi poleg krške in brežiške občine več denarja dobivali v kostanjeviški in občini Kozje, ponovno pa spet v sevniški občini. Vlada pa želi zmanjšati nadomestilo za omejeno uporabo prostora, do katerega je upravičena le občina Krško.

Zmanjševanje tega za krško občino in tudi Posavje ni sprejemljivo, meni Miran Stanko, župan občine Krško, in temu dodaja: "Mnenja sem, da bi morali biti v Posavju toliko enotni in razmišljati o celotnem problemu s stališča Posavja, da je potrebno okolju, v katerem je povzročena škoda, tudi dati neko odškodnino. Zmanjševanje ne pride v poštev, kajti obremenjeni smo z dvema objektoma oziroma z dvema viroma oškodovanja. Tako odlagališče kot tudi sam jedrski objekt sta tukaj in delujeta."

Tudi v brežiški občini zmanjševanju sredstev za intervencijske ukrepe - kot uradno imenujejo jedrsko rento - nasprotujejo. Župan občine Brežice Ivan Molan je prepričan, da je občina bila že do zdaj oškodovana in da dobiva premalo: "Zato ne moremo privoliti še v nadaljnje zniževanje, kajti kar 40 odstotkov nas je v tem desetkilometrskem pasu, dobivamo pa že zdaj samo 20 odstotkov rente. Posebej pa je treba poudariti, da so v nuklearni elektrarni tudi visoko radioaktivni odpadki, neizrabljeno gorivo in seveda zaradi tega si Posavje res zasluži in mora dobiti to rento."

Edini, ki bi morda privolili v nov predlog uredbe, so v sevniški občini, kjer od leta 2009 te rente niso več dobivali. Po novem jim jo ponovno obljubljajo, vendar precej nižjo kot poprej. Zato upajo, da bo vlada to uredbo uskladila in potrdila. Srečko Ocvirk, župan občine Sevnica, temu dodaja: "Upamo, da bo vlada predlagano uredbo tudi potrdila in ne šla v smer zmanjševanja jedrske rente, kajti ti objekti tukaj so, koristijo celotni državi, bremenitve so precejšnje, niso pozitivne in s to rento se te negativne obremenitve vsaj deloma kompenzirajo."

Posavci so seveda odločno proti zmanjševanju jedrske rente in predlagajo, da naj raje povečajo prispevek, ki ga plačuje Gen energija v sklad za razgradnjo nuklearke. In da naj se čim prej začne graditi trajno odlagališče NSRAO v Vrbini.

Za MMC Goran Rovan

Država niža jedrsko rento