Krajani na shodu so poudarili, da bodo z veseljem sprejeli eno ali dve begunski družini in jim ob naselitvi v praznih občinskih stanovanjih tudi pomagali. Ne želijo pa imeti sredi kraja večjega števila mladih moških, ki bi lahko v kraju in njegovi okolici povzročali težave kot v sosednjih Miljah. Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Krajani na shodu so poudarili, da bodo z veseljem sprejeli eno ali dve begunski družini in jim ob naselitvi v praznih občinskih stanovanjih tudi pomagali. Ne želijo pa imeti sredi kraja večjega števila mladih moških, ki bi lahko v kraju in njegovi okolici povzročali težave kot v sosednjih Miljah. Foto: Srdjan Živulović/BoBo

Vodja civilne iniciative Maks Turščak je pojasnil, da današnjega shoda sploh ne bi bilo, če bi se odgovorni držali dane besede: "Nimamo nikakršnih informacij o tem, kaj se dogaja. Nekaj skopih dobimo le z ministrstva za notranje zadeve, če zanje zaprosimo. Na zboru krajanov smo se dogovorili, da se dobimo čez deset dni. Zbor je bil 7. marca, danes smo 8. aprila, zbora krajanov, kjer bi nam ministrstvo predstavilo svoje mnenje, pa ni bilo."

Dodal je, da nadaljnji protesti ne bodo potrebni, saj po njegovih neuradnih informacijah vlada načrtuje integracijo prebežnikov po celotni koprski občini, kar je iniciativa tudi zahtevala. "Pojem integracije razumemo popolnoma drugače, zato smo ustanovili civilno iniciativo. Integriramo lahko majhno skupino ljudi oziroma družino, ne pa skupino petdesetih, ki se bodo naselili v nestanovanjskem objektu, kjer ni prostora za integracijo. Naš predlog so podprle vse stranke v mestnem svetu," je še dejal Turščak.

Prihodnji teden bo zasedal svet krajevne skupnosti Škofije, kjer naj bi določili datum prihodnjega zbora krajanov, na katerem pričakujejo tudi državnega sekretarja Boštjana Šefica.

Ob koncu shoda na Škofijah so se odpravili v Milje, da bi pri protestu podprli svoje somišljenike in prijatelje na drugi strani meje. "V nekdanji vojašnici v Lazaretu že imajo nastanjene begunce in z njimi tudi veliko težav. Prav tega se naša civilna iniciativa na Škofijah zaveda. Bojimo se, da ne bi bilo takih težav, kot jih imajo oni, ker jih poznamo ali nam jih oni povedo," je sklenil Turščak.