Gibanje, gibanje, gibanje - poudarjajo strokovnjaki. Foto: BoBo
Gibanje, gibanje, gibanje - poudarjajo strokovnjaki. Foto: BoBo

Naprave so narejene tako, da pri njihovi uporabi ne more priti do poškodb sklepov in mišičevja, primerne pa so tudi za pomoč pri okrevanju po raznih poškodbah in operacijah. Poudarek je na vajah za srce in raztezanju. Uporaba naprav pa prispeva k boljši kondiciji, bolj vzdržljivemu srcu in nižjemu krvnemu tlaku.

Po besedah Rada Pišota z Univerze na Primorskem so gibalni park odprli v okviru projekta PANGeA - telesna dejavnost in prehrana za kakovostno staranje, ki poteka v Sloveniji in Italiji. Najprej so opravili natančne meritve pri tisočih osebah, starih od 60 do 80 let, s katerimi so ugotavljali, v kakšnem stanju so starejši in kaj vpliva na to.

Starejši v Kranju - težava abdominalna debelost
V Kranju so meritve opravili pri 150 posameznikih in ugotovili, da v primerjavi z drugimi pozitivno odstopajo pri koncentraciji sladkorja v krvi in pri indeksu splošnega fitnesa, negativno pa pri abdominalni debelosti, visokem krvnem tlaku, ravnotežju in pri vzdržljivosti.

Izidi meritev so bili podlaga za oblikovanje posebnih naprav, ki so jih ta mesec namestili v Kranju, Kopru in Ljubljani.

"Populacija starejših ni le vedno večja, temveč tudi vedno bolj zahtevna, saj si želi kakovostno življenje tudi v starosti," je poudaril Pišot. Zato morajo lokalne skupnosti zagotoviti možnosti za izvajanje vaj in hkrati starejše občane privabiti k uporabi postavljenih naprav. V okviru projekta PANGeA pa je v pripravi tudi več monografij o tem, kako vaditi in zdravo jesti.

Projekt v Kranju stal 34.500 evrov
Vrednost projekta v Kranju je bila 34.500 evrov, pri čemer je 29.300 evrov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, 3500 evrov ministrstvo za gospodarski razvoj tehnologijo, prispevek Mestne občine Kranj pa je bil 1700 evrov. Za pripravo postavitve gibalnega parka je občina poleg tega namenila še 5000 evrov. Projekt PANGeA, ki je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije, med slovenskimi partnerji vključuje tudi Mestno občino Koper, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Splošno bolnišnico Koper, vodi pa ga Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem.