Zakon je med drugim prepovedal gospodariti z gozdovi in graditi novo gozdno infrastrukturo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, v katerem so gozdovi 152 lastnikov. S tem je onemogočeno trajnostno sonaravno gospodarjenje in razpolaganje z gozdovi. Kot je poudaril Dušan Jović iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj, so bili gozdovi v preteklosti namenjeni pridobivanju lesa za vzdrževanje pašne infrastrukture, zdaj pa je to onemogočeno.

S sonaravnim izkoriščanjem gozdov bi lahko zagotovili, da za vzdrževanje objektov na planinah lesa ne bi bilo treba več kupovati drugje in ga s helikopterjem dovažati na planine. Zato bi bilo v načrt upravljanja treba napisati, da je mogoč posek drevja tudi za vzdrževanje in izgradnjo objektov za delovanje planin. "Le s to možnostjo bomo te planine ohranili v dejavnem stanju," je prepričan.

Pristojni obljubljajo razpravo
To pobudo bo bohinjska občina posredovala v obravnavo svetu javnega zavoda Triglavskega narodnega parka ter ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Direktor TNP-ja Martin Šolar pravi, da bi s popravki meje lahko nekatere parcele ponovno prešle v območje z gospodarskim upravljanjem. "To bi bila lažja pot kot spreminjanje zakona," pojasnjuje.

Kakšna je cena teh parcel?
Pojavljajo pa se še drugi problemi, ki jih povzroča varstveno območje parka. Lastniki nepremičnin so opozorili, da morajo pri upravljanju s svojo nepremičnino upoštevati kar 67 omejitev, nimajo pa nobenih ugodnosti. Hkrati je država Staro Fužino, Ukanc in Ribčev Laz sprva umestila v najvišjo stopnjo cenitev za odmero davka na nepremičnine.

Geodetska uprava je pozneje sicer pritožbi občine delno ugodila in celotni občini zmanjšala oceno za dve stopnji. A lastniki vztrajajo, da bi se morale parcele v parku najmanj izenačiti z drugimi v Bohinju. Ta predlog so na četrtkovi seji podprli tudi občinski svetniki.