"Država po osamosvojitvi ni odigrala svoje vloge in zagotovila stabilne stanovanjske politike, saj se je pozornost posvečala predvsem lastništvu," pojasnjuje direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana Sašo Rink. Foto: Televizija Slovenija
Po raziskavi Mladinskega sveta Slovenije se je kar 95 odstotkov tistih, ki so v njej sodelovali, vsaj enkrat srečalo s kršitvijo najemniških pravic. Foto: Televizija Slovenija
Najemnine na zasebnem trgu gredo zadnja leta v nebo - predvsem v Ljubljani, kjer primanjkuje največ stanovanj. Foto: Televizija Slovenija

Na vsak razpis ljubljanskega stanovanjskega sklada se prijavi nekaj tisoč prosilcev več, kot je razpoložljivih stanovanj.

Najemniki po eni strani ne morejo do stanovanja, če imajo otroke, živali ali so kadilci, najemodajalci pa pogosto ne morejo izseliti najemnikov, ki ne plačujejo.

Metka Gale Seufert je od staršev podedovala stanovanje v Mariboru in ga nekaj časa oddajala. "Oddajala sem, da ne bi bilo stanovanje prazno, da bi dihalo, da bi se izognila dodatnim stroškom in ne nazadnje, da bi pomagala ljudem, ki nimajo strehe nad glavo." Pripoveduje, da je bila izkušnja s prvimi najemniki, mladim parom, zgolj pozitivna. Odselili so se, ko je zaradi povečanja družine njeno stanovanje postalo premajhno, zapletlo pa se je pri naslednjih najemnikih. "Nekaj mesecev je bilo vse v redu, potem pa niso mogli več plačevati najemnine, prihajati so začeli opomini za položnice, zato sem se odločila, da jim po enem letu ne bom podaljšala najemne pogodbe, a se niso želeli izseliti," je povedala. Sledila so prerekanja in na koncu so najemniki le odšli.

Zaradi naslednjega najemnika je stanovanje nehala oddajati. Najprej je bilo vse v najlepšem redu, potem pa je dobesedno izginil, ni se več oglašal na njene klice in ker se ji je vse skupaj po nekaj mesecih zazdelo čudno, je o njem povprašala sosedo, ki ji je povedala, da ga že zdavnaj ni več v stanovanju. To je bilo v obupnem stanju. "Na parketu, po tleh malta, kamenje, pesek - kot na gradbišču, kot bi delavci z gojzarji hodili notri in potem dobesedno pobegnili iz stanovanja. Na mizi so bile na pol prazne steklenice, pijača v kozarcih, polite stene, mastni madeži …" Ostali so ji tudi najemnikovi dolgovi za stroške, še mesece pa je imela težave s ponudnikom telekomunikacijskih storitev, ki je od nje zahteval poplačilo več kot 600 evrov dolgov na najemnikovo ime. Varščina, ki jo je obdržala, je bila premalo, da bi stanovanje spet spravila v red.

Številni najemodajalci kršijo zakon
Na drugi strani so zgodbe najemnikov. Ti pripovedujejo o številnih kršitvah. "Najemodajalci vstopajo v stanovanje pogosteje, kot jim to dovoljuje zakonodaja, in nenapovedano, najemnikom onemogočajo uporabo kletnih prostorov, ki pripadajo stanovanju, ali pa parkirnega prostora, najemniku ne dovolijo nalepke s priimkom na poštnem nabiralniku ali na vratih," o rezultatih raziskave, ki so jo naredili med 1.200 mladimi najemniki, poroča Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije, kjer imajo tudi stanovanjsko svetovalnico. Pogosto se zgodi tudi, da najemodajalec na hitro proda stanovanje ali ga nenadoma potrebuje zase in najemnika tako rekoč čez noč postavi na cesto. Najpogosteje pa najemodajalci ob izselitvi ne vrnejo varščine.

Takšno izkušnjo je imel nekajkrat tudi Dominik Derenčin. S sostanovalci so lastniku stanovanja pustili kar 600 evrov varščine, ker stanovanje naj ne bi bilo dovolj počiščeno. "Poleg tega je ena izmed najemodajalk prevzemala pošto na moje ime, tudi priporočene pošiljke, ki so prišle na tisti naslov, ko sem se že odselil," je še povedal.

Po raziskavi Mladinskega sveta Slovenije se je kar 95 odstotkov tistih, ki so v njej sodelovali, vsaj enkrat srečalo s kršitvijo najemniških pravic. "Najbolj bizaren primer je pa bil zagotovo ta, da je nekdo oddajal sobo brez tekoče vode, s pripisom, da je ta dostopna v fitnesu čez cesto in lahko študent z mesečno karto tam uporabi tuš," je še povedal Klemen Mesarec iz Mladinskega sveta Slovenije. Zasebni najemodajalci v pogojih največkrat navajajo, da v stanovanju ne želijo otrok, hišnih ljubljenčkov in kadilcev, največkrat pa uporabljajo kratkotrajne najeme, najpogosteje sklepajo pogodbe za 11 mesecev. "Bojijo se, da bi lahko prišlo do prevelike zaščite najemnika, da so njihove pravice nedotakljive, zato je na strani najemodajalcev dejansko prisoten strah oziroma nasprotovanje temu, da bi se zavezali za neko daljše časovno obdobje," še dodaja Kampl.

Stanovanjski zakon zastarel
S stanjem na trgu niso zadovoljni ne najemniki ne najemodajalci. Franci Ježek iz odvetniške pisarne Ježek & Snoj je prepričan, da veljavni stanovanjski zakon, kar se tiče najemov, ni ustrezen za tržne razmere in je zastarel. Najemniki tako pogosto pristajajo na nezakonite pogoje in plačujejo stroške, ki naj bi bili lastnikova odgovornost. "Pri obratovalnih stroških so zadeve jasne, to je dolžan plačati najemnik, pogosto pa se zaplete pri rezervnem skladu, ki je načeloma dolžnost lastnika, saj s tem vzdržuje substanco, glavni del nepremičnine," pojasnjuje Ježek. Pogosto pa najemodajalci vztrajajo tudi pri najemih brez najemnih pogodb, misleč, da se bodo najemnika tako lažje znebili. "Strankam seveda svetujemo, da podpišejo pogodbo, saj je to v bistvu boljše za najemodajalca. Če pogodba ni pisna, se namreč sklepa, da je sklenjena za nedoločen čas," dodaja odvetnik, ki se ukvarja s stvarnim pravom.

Dejansko pa se zaplete, ko se najemnik ne želi izseliti. Takrat ga najemodajalec namreč ne more in ne sme izseliti na silo, saj bi bilo to kaznivo dejanje. "Če nekdo ne plačuje najemnine in stroškov, ga lahko krivdno izseli, a mu mora najprej izstaviti opomin in mu dati 15 dni časa za izpolnitev obveznosti, šele potem lahko sproži tožbo za izpraznitev stanovanja na sodišču." Prav tako lahko s tožbo najemnika izseli po preteku najemne pogodbe, a kaj ko vsak tak postopek traja najmanj leto, še pogosteje dve. Lažje je, če ima z najemnikom sklenjen notarski zapis, saj je ta neposredno izvršljiv.

Zasebne najemnine v nebo, neprofitne prenizke
Najemnine na zasebnem trgu gredo zadnja leta v nebo - predvsem v Ljubljani, kjer primanjkuje največ stanovanj. Za opremljeno sobo se tako začnejo pri 200 evrih na mesec, garsonjere, po katerih je veliko povpraševanje, so še stotak ali dva dražje, enosobna stanovanja najemnika stanejo od 400 do 600 evrov, cene za dvosobna so malenkost višje, za trosobna pa znašajo tudi krepko čez tisočaka.

Cene so tudi rezultat povpraševanja, saj kronično primanjkuje neprofitnih stanovanj. "Država po osamosvojitvi ni odigrala svoje vloge in zagotovila stabilne stanovanjske politike, saj je pozornost posvečala predvsem lastništvu," pojasnjuje direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana Sašo Rink in dodaja: "Lastništvo je pri Slovencih zakoreninjeno kot vrednota in kdor ni lastnik strehe nad glavo, je skoraj obravnavan kot manjvreden." Rezultat je vsakokraten naval prosilcev na vsakem razpisu. Na zadnjem jih je bilo 3.129 za 280 stanovanj. "Trenutno imamo približno 4.200 stanovanj, ocenjujemo, da nam jih prav toliko primanjkuje," dodaja Rink.

Na državni ravni je ta številka kar 10 tisoč. Ta primanjkljaj sicer nameravajo zmanjšati z gradnjo Stanovanjskega sklada RS, ki bo v naslednjih dveh letih zgradil dva tisoč novih stanovanj v Ljubljani, Kranju in Mariboru in naj bi jih oddajali za tako imenovano stroškovno najemnino, torej višjo od neprofitne. Njihove najemnine so zdaj za dvosobno stanovanje v Ljubljani okrog 450 evrov na mesec, za trosobno pa znašajo približno 580 evrov. Neprofitne, ki se začnejo pri 2,5 evra za kvadratni meter na mesec in se že 15 let niso spremenile, so prenizke, so prepričani, saj zaradi tega skladi naj ne bi imeli dovolj sredstev za nove investicije v stanovanja. "Želimo si, da bi se dvignile za približno 30 odstotkov in bi bile potem nekje od 3,5 do 5 evrov," je povedal direktor Črtomir Remec. Kako visoko najemnino si povprečen Slovenec še lahko privošči, pa je drugo vprašanje.

Premalo stanovanj, previsoke cene
Premalo stanovanj, previsoke cene