Slovenija je že pokazala solidarnost v begunski krizi, ko je privolila v sprejem 230 beguncev, in je pripravljena sodelovati tudi v novem programu prerazporeditve 120 tisočih beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske, a vztrajamo, da mora biti solidarnost prostovoljna, je na odboru DZ-ja za zadeve EU-ja pojasnila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.

Ministrica je članom OEU-ja predstavila izhodišča za svojo udeležbo na ponedeljkovem izrednem zasedanju notranjih ministrov EU-ja, posvečenem rekordnim migracijskim pritiskom na Evropo. Ta izhodišča je na četrtkovi seji potrdila vlada, odbor pa jih je v petek soglasno potrdil, čeprav so bili nekateri poslanci do ravnanja vlade v zvezi z begunci v razpravi kritični.

Med predlogi Bruslja ključna predvsem dva
Ministri bodo v ponedeljek ocenili trenutne razmere na področju migracij, ki so iz dneva v dan bolj pereče, in doslej sprejete ukrepe na tem področju, predvidena pa je tudi razprava o novih predlogih, ki jih je Evropska komisija predstavila to sredo. Pri tem sicer kakšnih končnih odločitev tokrat še ni pričakovati, je pojasnila ministrica. Med predlogi Bruslja sta po besedah ministrice sicer ključna dva: predlog za dodatno prerazporeditev 120 tisočih ljudi, upravičenih do mednarodne zaščite, iz Italije, Grčije in Madžarske po ostalih članicah EU-ja, in pa predlog stalnega mehanizma za prerazporeditev beguncev po EU-ju. Gre za dve ločeni zadevi, saj je prva začasen ukrep z veljavnostjo dveh let, druga pa zakonodajni predlog, ki bi spremenil obstoječo Dublinsko uredbo in se bo sprejemal po ustaljenem zakonodajnem postopku.

Solidarnost mora biti prostovoljna
Za Slovenijo komisija sicer tokrat predlaga premestitev 631 oseb. Ob upoštevanju julijskega dogovora o premestitvi naj bi tako sprejela skupno 861 oseb in ne 1.126, kot se pojavlja v medijih, je pojasnila ministrica. Vlada je v četrtek po njenih besedah potrdila udeležbo Slovenije pri tej novi prerazporeditvi. Kot je poudarila, je Slovenija že izkazala solidarnost, ko je julija soglašala s prerazporeditvijo 230 oseb, in sedaj to solidarnost podaljšuje. A podobno kot julija vlada vztraja pri stališču, da mora biti solidarnost prostovoljna - ob upoštevanju specifičnih zmožnosti posamezne države, varnostnega položaja in verjetnosti povečanega pritiska na njene lastne meje, je poslancem povedala ministrica.

Brez končnega stališča glede drugega predloga
Glede drugega predloga Bruslja o stalnem mehanizmu za prerazporeditev beguncev po EU-ju medtem v tem trenutku po besedah Györkös Žnidarjeve ni mogoče zavzeti končnega stališča za ali proti, saj je še nedorečen in so najprej potrebni odgovori na nekatera odprta vprašanja. Kot enega od teh vprašanj je izpostavila dilemo, kaj se bo zgodilo, če se bo neka država nenadoma sama znašla pod velikim, nesorazmernim migracijskim pritiskom, obenem pa bi morala izpolniti neko zanjo vnaprej določeno kvoto za sprejem beguncev iz drugih držav EU-ja. Kot je opozorila, bi moral predlog predvideti poseben položaj držav ob zunanji meji EU-ja in omogočiti izjeme.

Solidarnost med državami zelo pomembna
Slovenija mora na to še posebej opozarjati glede na svoj specifični geografski položaj, saj varuje zunanjo schengensko mejo in glede na trenutne razmere obstaja relativno velika verjetnost, da se bo pritisk migrantov na naše meje v prihodnje okrepil. Kot je sicer na seji še izpostavila ministrica, je solidarnost pomembna ne le s humanitarnega vidika, ampak tudi z vidika interesov same Slovenije: prav je, da kot odgovorna članica EU-ja sedaj pomagamo drugim državam članicam, ki so resnično prekomerno obremenjene, hkrati pa je to neke vrste naložba v prihodnost za nas same, saj ni mogoče izključiti možnosti, da ne bo tudi Slovenija v nekem trenutku prekomerno obremenjena in bo potrebovala solidarnost drugih držav.