Vedno bolj množična uporaba brezpilotnih letalnikov, tako v komercialne kot v zasebne "rekreativne" namene, je spodbudila tudi najrazličnejše državne organe, da so začeli intenzivno razmišljati, kako regulirati njihovo uporabo. S tem namenom je junija v državnem svetu potekal posvet o izzivih uporabe brezpilotnih letalnikov, prejšnji teden pa so na FDV-ju razkrili rezultate projekta o pravnih in praktičnih vidikih oblikovanja modela za določanje optimalne uporabe brezpilotnih letalnikov v slovenskem prostoru, ki so ga pripravili študentje obramboslovja, prava in geodezije v sodelovanju z občino Kočevje in podjetjem Energomen.

Vodja sektorja za letalstvo na ministrstvu za infrastrukturo Alojz Krapež je na teh dveh dogodkih pojasnil, da bo ministrstvo pravila za uporabo brezpilotnih letalnikov pripravilo v prihodnjih mesecih, jeseni pa naj bi pravilnik že potrdili.

Krapež je tudi povedal, da bodo v ta namen predvidoma ustanovili delovno skupino znotraj ministrstva, sam pa meni, da bi bilo treba normativno ureditev s tega področja zasnovati z delovno skupino na ravni vlade. Ob tem je opozoril, da je tehnološki del novega pravilnika bolj kot ne jasen. Pomembnejši del naj bi bil tisti, ki bo namenjen človekovim pravicam in zasebnosti pri uporabi letalnikov.

Poročilo informacijske pooblaščenke
Z uporabo letalnikov z vidika zasebnosti in človekovih pravic se že nekaj časa ukvarjajo tudi pri informacijskem pooblaščencu, ki je na začetku meseca objavil poročilo o uporabi brezpilotnih letalnikov, s katerim želijo opozoriti na tveganja, ki jih uporaba brezpilotnih letalnikov predstavlja za pravico do informacijske zasebnosti. V Sloveniji sicer kakšnih resnejših incidentov pri uporabi letalnikov še ni bilo. Morda je bil še najrazvpitejši incident, ki se je zgodil konec junija, ko je na Bizeljskem 59-letnik streljal na letalnik, s katerim so njegovi sosedje snemali svoje posestvo. Pri tem naj bi preletaval njegovo posestvo.

V poročilu informacijskega pooblaščenca je zapisano, da letalniki brez sistemov za opravljanje nalog sicer v osnovi ne predstavljajo posega v temeljne človekove pravice. Vendar so pri uporabi sistemov za zajem podatkov in glede na to, kdo upravlja letalnik in s kakšnimi nameni, tveganja zelo različna.

Pri tem izpostavljajo tveganja za varstvo človekovih pravic, predvsem za pravico do zasebnosti. Ker se pri uporabi brezpilotnih letalnikov zbirajo in obdelujejo tudi osebni podatki, bi bilo treba zagotoviti, da ne bo znižanja ravni varovanja osebnih podatkov oziroma zasebnosti. Tako naj bi bile urejene posebne spletne strani namenjene letalnikom z informacijami o poletih v realnem času oz. tudi posebne aplikacije za pametne telefone, ki bi posredovale informacije, komu letalnik pripada.

Območja s prepovedjo preletov
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pa je tudi poudarila, da bi morale biti uvedene t. i. cone "no fly", kot so denimo vrtovi ali terase, kjer posamezniki upravičeno pričakujejo neko zasebnost. Za vsak letalnik pa bi morali najti pravno podlago za njegovo uporabo.

Posebna tveganja naj bi predstavljala tudi uporaba brezpilotnikov organov pregona, zato bi morala biti njihova uporaba v te namene podvržena sodni presoji glede na nacionalno zakonodajo. Uporaba neoznačenih ali brezpilotnikov brez licence pa bi morala biti izrecno prepovedana.

Kakšna je uporaba za "osebno rabo"?
S kamerami opremljene letalniki so na voljo v trgovskih centrih že za nekaj deset evrov. Toda kako bo njihova uporaba za osebno rabo regulirana v prihodnje, ko bo sprejet omenjen pravilnik? Pri informacijski pooblaščenki navajajo, da če gre za obdelavo osebnih podatkov (denimo snemanje s kamero) za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe, se določbe zakona o varstvu osebnih podatkov ne uporabljajo.

Med primernimi uporabami brezpilotnega letalnika so navedeni snemanje družine in prijateljev na pikniku v naravi, snemanje (lastnega) smučanja v naravi z "osebnim dronom", videosnemanje strehe na svoji stavbi, domača raba brezpilotnih letalnikov (npr. na lastnem posestvu) ...

"Opozoriti velja, da se lahko izjema osebne rabe prekorači s tem, ko se npr. posnetki, ki vsebujejo tudi osebne podatke drugih ljudi, objavijo na spletu brez njihovega soglasja – v takšnem primeru ta izjema ni podana. Za snemanje drugih oseb z brezpilotnimi letalniki načeloma veljajo ista pravila kot za snemanje z drugimi sredstvi (kamerami, fotoaparati, pametnimi telefoni ipd.). Oceniti je treba upravičenost posameznikovega pričakovanja zasebnost in se zavedati, da lahko neupravičeno zvočno ali slikovno snemanje pomeni poseg v človekove pravice, lahko celo storitev kaznivega dejanja," še opozarjajo pri informacijskem pooblaščencu.