Spremembe določil spletnega komentiranja so v prvi različici novele zakona prinašale odgovornost urednikov za vsebino komentarjev uporabnikov. Določilo je bilo nejasno in bi ga lahko razumeli tudi kot obvezo, da uredniki preverijo vse zapise uporabnikov še pred njihovo objavo na spletu.

Ker je na celotni medijski zakon prišlo veliko pripomb - Združenje izdajateljev radijskih in televizijskih programov pri GZS-ju je predsednika vlade pozvalo, naj razreši ministrico Julijano Bizjak Mlakar - bo predlog popravljen in znova dan v javno razpravo.

Vnaprejšnje moderacije komentarjev ne bo
Ministrica Bizjak Mlakar se je zdaj uskladila tudi z uradom informacijskega pooblaščenca, ki je imel pripombe na določila o odgovornosti in ravnanju s spletnimi komentarji. Strinjali so se, da mediji ne bodo zavezani k vnaprejšnji moderaciji komentarjev, bodo pa se morali ustrezno odzvati in po objavi umakniti zapise, ki posegajo v pravice drugih.

V zadnjih dneh je sicer močno odmevala sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru tožbe portala Delfi proti Estoniji razsodilo, da so bili komentarji pod objavljenim prispevkom sovražni in žaljivi ter da je zanje odgovoren spletni portal.

Estonski primer ne velja za vse države
Primer sega v januar 2006, ko je Delfi, eden največjih estonskih novičarskih portalov, objavil članek o lokalnem ladjarju AS Saaremaa Laevakompanii, ki je pozimi uvedel novo ladijsko linijo do estonskih otokov. Lomljenje ledu z ladjami je preprečilo vožnjo tistim, ki se pozimi z avtomobili vozijo prek zamrznjenega morja. Bralci so se na to ogorčeno odzvali, eden je "judovskemu" lastniku podjetja grozil, da bo "gorel v lastni ladji".

Ladjar je Delfi tožil za odškodnino in tožbo na vseh estonskih sodiščih dobil. ESČP je Delfijevo pritožbo, da je bila kršena njegova pravica do svobode izražanja, dvakrat zavrnil. Sodba sicer velja za konkreten primer in ne avtomatično tudi za druge medije in druge države.

To sta na sestanku poudarili tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik in ministrica Julijana Bizjak Mlakar. "ESČP namreč nikakor ne nalaga, da države uvedejo sisteme, kjer bi bili mediji zaradi boja proti sovražnemu govoru obvezani k predhodni moderaciji uporabniških vsebin, kar bi lahko pomenilo čezmeren poseg v pravico do svobode izražanja. Vedno je namreč treba tehtati različne pravice, saj nobena človekova pravica drugi ni nadrejena. Prav tako pa je vedno treba upoštevati okoliščine konkretnega primera," pojasnjujejo v uradu pooblaščenke.

V Odmevih so se o primeru Delfi in o slovenskih spremembah zakonodaje na področju spletnega komentiranja pogovarjali Boštjan M. Zupančič, sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka, in Kaja Jakopič, v. d. urednika za nove medije na našem portalu www.rtvslo.si.