Sejo, začetek bo ob 14. uri, sta zahtevali poslanski skupini SDS-a in nepovezanih poslancev, ki sta predlagali več priporočil, s katerimi bi vladi naložili pripravo analize stanja in načrta ukrepov, vendar ti na odboru niso prejeli zadostne podpore.

Čeprav priporočila niso dobila podpore, je tudi pravosodni minister Goran Klemenčič ugotavljal, da kot država nismo učinkoviti pri odkrivanju in pregonu bančnega kriminala ter da se prevečkrat ukvarjamo s kazensko, premalokrat pa z odškodninsko in profesionalno odgovornostjo.

Pobudniki izredne seje ob tem navajajo, da je kriminalistična policija do konca letošnjega januarja zaznala 228 sumov bančnih kaznivih dejanj s skupno ocenjeno škodo 779 milijonov evrov. Za 96 primerov so podali kazenske ovadbe, obsojen pa ni bil še nihče, niti na prvi stopnji.

Vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan je na seji odbora sicer napovedal, da bo že septembra več odgovornih za bančno luknjo pred sodiščem. Večkrat pa je po njegovih besedah težava, ker je treba dokazovati direktni naklep (se pravi, da je storilec namenoma snoval kaznivo dejanje), kar predstavlja širšo težavo pri vseh vrstah gospodarskega kriminala.