Ker naj bi kriminalisti v hišnih preiskavah lani poleti na Banki Slovenije zasegli tudi dokumente ECB-ja, želi ta zdaj z ustavno pritožbo izpodbiti enega izmed sklepov sodišča, ki je odredilo hišne preiskave.
Gre za sklep, s katerim je sodišče zavrnilo zahtevo ECB-ja, ki se je skliceval na ZKP, da "državni organi smejo odkloniti pregled ali izročitev svojih spisov in drugih listin, če mislijo, da bi bila objava njihove vsebine škodljiva za splošne koristi".
Zastopniki ECB-ja v ustavni pritožbi navajajo, da so bili na računalnikih in v dokumentaciji, ki so jo kriminalisti zasegli v hišni preiskavi, tudi dokumenti, ki so jih sicer zaposleni na Banki Slovenije uporabljali za izvajanje nalog Evropske centralne banke. Med drugim dopisi o likvidnostni pomoči slovenskim bankam, zapisniki sej Sveta ECB-ja in drugi delovni dokumenti.
"Nedotakljive" evropske institucije
Nedotakljivost arhivov in prepoved preiskovanja prostorov evropskih institucij določa 7. protokol k ustanovnim pogodbam Evropske unije. Senat treh sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani je kot neutemeljeno zavrnil zahtevo ECB-ja, da v skladu z Zakonom o kazenskem postopku lahko odkloni pregled ali izročitev spisov in drugih listin, če misli, da bi bila objava njihove vsebine škodljiva za splošne koristi.
ECB sicer ni stranka v predkazenskem postopku, ki ga Specializirano državno tožilstvo vodi zoper štiri osumljene zlorabe položaja na Banki Slovenije. Kot vemo, se je po preiskavah guverner Boštjan Jazbec obrnil na ECB, njegov predsednik Mario Draghi pa je nemudoma, a neuspešno, protestiral pri vrhu tožilstva in predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju.
Predhodno vprašanje za Sodišče EU-ja
ECB se v ustavni pritožbi sklicuje na kršitev več človekovih pravic. Ustavnemu sodišču predlaga, da na Sodišče Evropske unije naslovi vprašanje za predhodno odločanje o tem, ali določbe Protokola nasprotujejo določbam Zakona o kazenskem postopku, če ta ECB-ju preprečuje uveljavljanje določb o nedotakljivosti dokumentov v predkazenski preiskavi. Ustavno sodišče pritožbe še ni preizkusilo, tako še ni jasno, ali jo bo tudi vsebinsko obravnavalo.
Specializirano državno tožilstvo vodi predkazenski postopek zoper osumljenega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, nekdanja viceguvernerja Stanislavo Zadravec Caprirolo in Janeza Fabijana in Tomaža Čemažarja. Sumi jih storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. V predkazenskem postopku je Okrožno sodišče v Ljubljani odredilo hišne preiskave, ki so potekale 6. julija 2016 na Banki Slovenije, NLB-ju in zunanjih svetovalnih in revizorskih družbah. V prostorih Banke Slovenije so bili zaseženi računalniki, strežniki in druga računalniška oprema, vključno z elektronskimi sporočili, ter fizična dokumentacija o sanaciji bančnega sistema. Po opravljeni hišni preiskavi je Okrožno sodišče v Ljubljani z novo odredbo odredilo še preiskavo na zaseženih računalnikih in z njimi povezanih elektronskih napravah. Vsebino te smo razkrili prejšni teden.
Od uvedbe evra Banka Slovenije kot članica evrosistema izvaja skupno evrsko denarno politiko, soupravlja uradne devizne rezerve držav članic skladno s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti in podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov.
Akterji zaviti v molk
Pravni zastopnik ECB-ja iz odvetniške pisarne Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, odvetnik Gregor Pajek, ki je vložil ustavno pritožbo s pooblastilom ECB-ja, skladno z mandatom stranke postopkov, ki potekajo, ne komentira. Po dodatna pojasnila smo se obrnili na Evropsko centralno banko v Frankfurt, od koder nam je tiskovna predstavnica Eszter Miltényi-Torstenssonso sporočila, da na sodišču odprtih postopkov ECB ne bo komentiral.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje