Po razkritju Dela, da je stranka SDS na svoji spletni strani objavila dokumente, ki naj bi dokazovali domnevno laganje predsednika države Danila Türka glede svoje obveščenosti o napadu v Velikovcu, se zdaj postavlja vprašanje, ali so v SDS-u s tem tudi kršili zakon.

Bo policija sprožila postopek?
"Ali je šlo za resne sume kaznivih dejanj, je presoja, ki jo v urejeni pravni državi prepustimo organom odkrivanja, torej policiji, in pregona, torej tožilstvu. V tem konkretnem primeru po podatkih, ki jih imam in mi jih je posredovala generalna državna tožilka, se je policija posvetovala s pristojno tožilko," je o trenutnem dogajanju povedal minister za pravosodje Aleš Zalar. Dodal je, da tožilka objavo teh dokumentov ni označila za kaznivo dejanje, zato je zdaj odvisno od policije, ali se bo kljub temu odločila za sprožitev postopka.

Napotek, da naj zadevo pregledajo in ugotovijo domnevne kršitve, so državnemu tožilstvu ter inšpektoratu za medije in kulturno dediščino poslali tudi z ministrstva za kulturo. "Ti trezorji spomina, kar arhivi nedvomno so, so zelo občutljivi in po njih ni za brskati po nemarnem, še posebej ne na ta neodgovoren način in na način, ko se prirejajo zgodovinski spomini. To mislim, da se ni še nikoli zgodilo," je dodala ministrica za kulturo Majda Širca.

Markeš: Poskušam vestno opravljati svoj poklic
Zgodbo je pred dnevi prvi preveril in objavil novinar Dela Janez Markeš, ki so ga zato poslušalci Vala 202 izbrali za ime preteklega tedna. "Naloga novinarjev je, da čim več dejstev in resnice pripeljemo do javnosti, nadaljnje stvari pa so na javnosti," pravi. Zdelo bi se mu tudi prav, da se Janez Janša opraviči novinarjem, ki jih je označil za režimske lakaje.

Kaj vas je pognalo v raziskovanje te zgodbe?
To je bil splet okoliščin. Poslušal sem razprave, argumente in protiargumente. Pozornost mi je pritegnila izjava predsednika opozicije, da si lahko vsakdo v arhivih ogleda dokumente in jih natisne v barvah, saj so na mikrofilmih. Ker sem sam včasih veliko hodil po arhivih, sem se spomnil, da ti mikrofilmi niso v barvah. Potem me je zadeva začela zanimati, zato sem na uradne institucije naslovil nekaj vprašanj. Zgodilo se je torej po naključju.

Ste hitro sešteli ena in ena? Kje je bilo največ ovir?
Ko sem prvič prebral, kaj so strokovne službe natančno pojasnile, sploh nisem dobro razumel. Prebral sem še nekajkrat in ugotovil, da se nekaj ne sklada. Nato sem dojel, za kaj gre, in se odločil, da bom to napisal.

Koliko ur ste preživeli v Arhivu RS?
Ne gre za to, da greš čez vse škatle, saj je to specifični primer, ki ne potrebuje veliko ur v arhivu. Pomembna je predvsem vsebina. Temeljno vodilo mi je bil dokument, objavljen na spletni strani SDS-a, ki je predstavljen kot dokument, ki nekaj dokazuje. Ker sem že pred tem zelo pozorno prebiral vsebino teh dokumentov, sem videl, da sta prva in druga stran datumsko natisnjeni z devetmesečnim zamikom, sama vsebina dokumenta pa so poročila avstrijskih medijev. To je pritegnilo mojo pozornost. Originalni dokumenti in dokument, ki je reproduciran na spletni strani, pa morata biti identična, da se objavljenim papirjem še lahko reče dokument.

Janez Janša zanika ponarejanje dokumenta, v SDS-u pa pravijo, da dopuščajo možnost malomarnosti v arhivu. Ali tudi vi dopuščate to možnost?
Sam dokument je definitivno ponaredek. Kdo ga je ponaredil, je drugo vprašanje. Dvomim, da bi to bilo naključje. Mene niti ne zanima, kdo je to naredil, pomembno mi je le, da je bil obtožen predsednik države. Poskušam vestno opravljati svoj poklic in moj motiv je interes javnosti ter civilne družbe. Ko nekdo izpostavi verodostojnost države kot simbola, menim, da mora novinar to vzeti resno in stvar tudi resno obravnavati. V političnih bitkah ni takšnih naključij, da bi se te stvari zgodile nenamenoma. Dopuščam pa možnost, da nekdo dokaže nasprotno, saj je zame resnica temeljni kriterij.

SDS je po nekaterih podatkih že marca lani poslal svoje sodelavce v arhiv. Zakaj niso že takrat objavili teh dokumentov?
Na to težko odgovorim. Pomembnejše se mi zdi dejanje politične kulture, da se nekdo, ki obtoži tako pomembno institucijo, kot je predsednik države, s tako težkimi obtožbami, nato globoko opraviči, prizna, da so ga polomili in da tega ne bodo več počeli.

Kakšno sporočilo s tem pošiljamo v tujino? Lahko to omaje ugled predsednika ali ugled države?
Ugled predsednika zagotovo ne, bolj lahko to umaže ugled države. A bolj kot to, kaj to pomeni za tujino, se mi zdi pomembno, kaj to pomeni za nas. Mi smo tisti, ki si lastno državo diskvalificiramo. Ob tem se mi zdi zelo grdo in neprimerno od predsednika opozicije, da je nato novinarje Dela, ki so zgodbo korektno pripeljali do konca, označil za režimske lakaje. Tako obtoževanje je poniglavo in pripada temeljni nevzgojenosti, ki si ga politik ne bi smel privoščiti.

Na svoji spletni strani so zapisali, da si tako bebasto sprevračanje lahko privošči le medij, ki ni zavezan niti resnici niti bralcem, temveč zgolj režimu. Ali tudi vi pričakujete opravičilo?
Spodobilo bi se, da se predsednik SDS-a opraviči. Novinarji Dela so k stvari pristopili zelo resnicoljubno, saj smo tudi v spremnih tekstih zelo jasno napisali, da nam je izključno do dejstev in resnice. Popolnoma vseeno je, ali gre za SDS ali za katero drugo stranko. Novinarji, ki zastopajo interes javnosti, ne morejo pregledati sistemskega napada na funkcijo predsednika države, pri čemer spet ni pomembno, katero ime stoji za to funkcijo. So stvari in so meje, ki se jih ne sme prestopati. Tudi v ZDA nikomur ni prišlo na pamet, da bi zanikal verodostojnost Wikileaksa, debatirali so le, kaj bi bilo bolje objaviti in česa ne. Dejstva so dejstva in tega ni mogoče zanikati.

Predsednik Türk je večkrat povedal, da nasprotuje kazenskopravnim orodjem za pregon ljudi v politiki. Pravnik Lojze Ude pa pravi, da je ponarejanje listin kaznivo dejanje in bi ga tožilstvo moralo preganjati po uradni dolžnosti. Ali predvidevate kakšen razplet v to smer?
Danilo Türk kot predsednik države dosledno spoštuje integriteto svoje funkcije. On se ne more obnašati niti kverulantno niti se ne more ukvarjati z nekimi posameznimi primeri na osebni ravni. Je pa tudi jasno izrazil upanje, da bodo državne institucije ukrepale po uradni dolžnosti. To je druga raven, ki ni njegova.

Predvidevate, da bo SDS-u s tem dejanjem podpora padla?
Ne vem. S tem vprašanjem se ne ukvarjam. Slavoj Žižek je zelo pronicljivo povedal, da nam vsak, ki nam vlada na določen način, tako vlada z našim tihim privoljenjem. Gre za naš družbeni in civilni problem. Če bomo mi to stvar obravnavali z občutkom za digniteto, potem se bo ljudstvo odzvalo tako, da bo taka ravnanja sprejelo z neko zadržanostjo. Če bi pa ljudstvo to nagradilo, bi to nekaj povedalo tudi o nas. Naloga novinarjev je, da čim več dejstev in resnice pripeljemo do javnosti, nadaljnje stvari pa so na javnosti.

Se bomo pri tej zgodbi zdaj dolgo zadržali?
Po eni strani bi si želel, da ne, po drugi pa, da bi se. Ne, da se ne bi obračali nazaj v trenutku, ko se je treba ukvarjati s prihodnostjo in gospodarstvom. Po drugi strani pa gre za temeljne civilizacijsko raven, ki je nikoli ne smemo pustiti ob strani. Gre za družbeni bonton in držo, ki si jo kot družba ne smemo privoščiti. Upam pa, da ta prepir ne bo pretirano zameglil težav, ki jih je treba reševati zdaj.