Profesor mednarodnega prava je v pismu zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju zapisal, da so se v zadnjih mesecih okoliščine tako poslabšale, da "zaradi strokovnih, etičnih in povsem človeških razlogov ne morem več sodelovati pri kuhanju zadnje večerje na podlagi slabega recepta".

Ostreje bi se morali odzvati na hrvaške poteze
Zadnji enostranski potezi hrvaškega geodetskega zavoda in ministrstva za kmetijstvo sta namreč po njegovem mnenju očitna primera, ko bi morali pravniki, ki sodelujejo pri izvajanju arbitražnega sporazuma s Hrvaško, zavzeti skupno stališče in svetovati zunanjemu ministrstvu in vladi, pa se to, kot pravi, "na žalost ni zgodilo".

Opozoril je na 10. člen sporazuma, ki določa, da se pogodbenici »vzdržita vseh dejanj ali izjav, ki bi lahko spor še zaostrili ali ogrozili delo arbitražnega sporazuma«. In poteza hrvaške strani z vrisovanjem sredinske črte v Piranskem zalivu, kar sta v dokumentih storila geodetski zavod in kmetijsko ministrstvo, je po njegovih besedah prav to - zaostrovanje in ogrožanje arbitražnega sporazuma.

"Delovanje skupin je nepregledno"
Tudi sicer je delovanje vseh skupin in podskupin ter drugih "arbitražnih akterjev" označil za popolnoma nepregledno in neučinkovito, saj se že nekaj mesecev niso sestali niti ne vedo, kaj se dogaja v ozadju. Pavliha je sicer prepričan, da bi moral državni zbor arbitražni sporazum razveljaviti, saj ga Hrvaška ne izvaja v dobri veri.

Novi hrvaški ribolovni pravilnik, ki je začel veljati z novim letom, namreč riše mejo hrvaškega ribolovnega morja po sredini Piranskega zaliva in odreže slovensko teritorialno morje od mednarodnih voda. Na slovenskem zunanjem ministrstvu menijo, da gre za enostransko dejanje Hrvaške, ki pa nima nobenega pomena za naloge arbitražnega sodišča. Napovedali so, da bodo "v skladu z ustaljeno diplomatsko prakso ustrezno reagirali in zaščitili interese Slovenije".

MZZ: Od sporazuma nikakor ni mogoče odstopiti
Ministrstvo za zunanje zadeve odgovarja, da arbitražni sporazum nepreklicno velja in od njega ni mogoče odstopiti, saj gre za mednarodno pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas. Kot namreč določa 56. člen dunajske konvencije o pogodbenem pravu iz leta 1969, mednarodna pogodba ne more biti predmet odstopa ali odpovedi, če pogodba ne vsebuje določb o njegovem prenehanju.

Pogodbe o reševanju sporov s pomočju tretjega se namreč sklepajo za nedoločen čas tako zaradi pravne varnosti kot tudi zaradi ohranjanja stabilnosti mednarodnih odnosov, pojasnjujejo.

Za primer enostranskih ravnanj Hrvaške pa 5. člen arbitražnega sporazuma predvideva, da noben enostranski dokument ali dejanje po 25. juniju 1991 za naloge arbitražnega sodišča nima pravnega pomena in ne zavezuje nobene strani v sporu ter nikakor ne more prejudicirati razsodbe, zato takšno enostransko ravnanje tudi ne more biti bistvena kršitev sporazuma niti bistveno spremenjena okoliščina, ki bi onemogočala njegovo izvajanje.

"Glede na navedeno menimo, da konkretno enostransko dejanje ne more ogroziti dela arbitražnega sodišča, saj takšne situacije rešuje že sam sporazum v svojem 5. členu," poudarjajo na MZZ-ju.

Zunanji minister Žbogar se je Marku Pavlihi še zahvalil za dozdajšnje sodelovanje.