Za zdaj potrebne dvotretjinske večine za spremembo 57. člena ustave ni. Foto: BoBo
Za zdaj potrebne dvotretjinske večine za spremembo 57. člena ustave ni. Foto: BoBo
Ustavna komisija DZ-ja o financiranju zasebnega šolstva

SD je februarja letos skupaj z DeSUS-om, ZL-jem in ZaAB-jem v proceduro vložil predlog sprememb ustave, ki bi omejile obseg financiranja programov zasebnih šol. Sodeč po današnji razpravi pa predlog potrebne dvotretjinske večine najbrž ne bo dobil.

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je v imenu predlagateljev poudaril, da je do zdaj veljalo, da je zasebno šolstvo bogatilo in ne siromašilo javnega. Odločitev ustavnega sodišča (US), da je zakonodaja neustavna, ker določa, da država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financira 85-odstotno, to razmerje med javnim in zasebnim po Hanovi oceni ruši.

A glavna koalicijska stranka predloga ne podpira. Mitja Horvat (SMC) je pojasnil, da imajo starši po zakonu možnost izbire, ki jim jo je treba zagotoviti. Izpostavil je tudi vprašanje razlikovanja med financiranjem šol in financiranjem izobraževalnih programov. Podpirajo pa predlog, da se ustanovi strokovna skupina na to temo.

Za desnico predlog klofuta US-ju
Tomaž Lisec
iz SDS-a se je ob tem vprašal, koga se predlagatelji bojijo, da želijo preprečiti polno financiranje programov zasebnih šol. Poudaril je, da so v Sloveniji tri zasebne in 458 javnih šol, zato ni mogoče govoriti o razkroju javnega šolstva. Njegov strankarski kolega Vinko Gorenak pa meni, da želijo predlagatelji povoziti odločbo ustavnega sodišča.

Drugačnega mnenja je bila Marjana Kotnik Poropat (DeSUS). Poudarila je, da načelo delitve oblasti in odločitve ustavnega sodišča spoštuje, a da imajo poslanci pravico in dolžnost izraziti svoja stališča v zvezi s tem. Strinjal se je njen strankarski kolega Primož Hainz, ki je dodal, da ima zakonodajalec "pravico določiti pravila igre".

Jožef Horvat (NSi) je nasprotno menil, da je predlog na neki način "klofuta ustavnemu sodišču". Izpostavil je še, da bi polno financiranje programov zasebnih šol zahtevalo pol promila vsega denarja, namenjenega osnovnošolskim programom. Tu ne gre za denar, pač pa za "ideološki bes predlagateljev nad zasebnim šolstvom", je prepričan.

Po mnenju Janija Möderndorferja (ZaAB) pa bi enakovredno financiranje programov javnih in zasebnih šol pomenilo, da bi javno šolstvo lahko ukinili in izobraževanje dali na trg.

O ustanovitvi strokovne skupine bo ustavna komisija odločala na nadaljevanju seje, saj je predsednik DZ-ja Milan Brglez zaradi zasedenosti prostora današnjo razpravo prekinil.

Ustavna komisija DZ-ja o financiranju zasebnega šolstva