"Prava pot je pot prijateljstva in sodelovanja, ob razlikah, ki jih poznamo," je po pogovorih, ki so trajali okoli pol ure, poudaril predsednik republike Borut Pahor. Po njegovih besedah bo razlike lažje premagovati, če bo prevladoval "duh prijateljstva, sodelovanja in zaupanja". "Sta sosedi, vedno bosta sosedi in mislim, da je naš interes, da sta prijateljski sosedi," je poudaril Pahor ter izrazil zadovoljstvo, da arbitražno sodišče nadaljuje delo, in upanje, da ga bo nepristransko končalo s sodbo.

"Pogovarjala sva se zelo konstruktivno in prijateljsko, saj sta Slovenija in Hrvaška prijateljski državi, odnosi med nami pa se morajo nadaljevati v tej smeri, ne glede na razlike v stališčih glede arbitraže, ki ostajajo," pa je dejala hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in dodala, da je bil v petek pri njej na poslovilnem obisku slovenski veleposlanik v Zagrebu Vojko Volk, s katerim sta pregledala odnose med državama v zadnjih nekaj letih. Izrazila je tudi zadovoljstvo tako z rastjo blagovne menjave kot s sodelovanjem v okviru EU-ja, zveze Nato in na dvostranski ravni.

Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz pa je ob robu foruma za medije izjavil, da je pomembno, da se arbitražni postopek med Slovenijo in Hrvaško nadaljuje, saj da je to dober način reševanja sporov med državami Zahodnega Balkana.

Proces Brdo se mora nadaljevati
Pahor in hrvaška predsednica sta se tudi strinjala, da je treba nadaljevati proces Brdo ter podpisala skupno pismo predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, v katerem predlagata vrh Evropskega sveta in držav članic procesa Brdo. Pahor je pojasnil, da bi bil vrh osredotočen na proces širitve EU-ja na Zahodni Balkan. Kot je dejal, sta s hrvaško kolegico namreč prepričana, da bi bila širitev unije na Zahodni Balkan "edini pravi odgovor na vrsto mejnih in drugih vprašanj v tem delu Evrope in navdih za spravo, brez katere ne bi bilo evropske ideje in ne združevanja Evrope".

Pahor je nato na političnem simpoziju z naslovom Koliko neenakosti lahko Evropa še prenese izpostavil pomen solidarnosti med članicami EU pri reševanju begunske krize. Trajno rešitev te krize pa vidi v rešitvi konfliktov v državah, od koder begunci prihajajo.

Poudaril je , da EU za učinkovitejše delovanje v zvezi z begunsko krizo potrebuje več skupne zunanje ter varnostne politike in ne manj. Kriza je po njegovem tudi pomemben moralni in politični preizkus identitete EU.

Sedmo srečanje s hrvaško predsednico
Predsednika Slovenije ni Hrvaške sta se neformalno sešla že sedmič, odkar je Grabar-Kitarovićeva pred malo več kot pol leta prevzela mandat. V ponedeljek je v Ljubljani predvideno njuno osmo dvostransko srečanje, Pahor pa je danes hrvaško predsednico povabil tudi na uradni obisk v Slovenijo, ko bo "ocenila, da je to najkoristneje." Sam je bil na uradnem obisku v Zagrebu nazadnje spomladi 2013.

Predsednik republike ima v Alpbachu na programu še delovno kosilo, ki ga organizira gostitelj srečanja, avstrijski predsednik Heinz Fischer, nagovor na političnem simpoziju Evropskega foruma Alpbach ter tristransko srečanje s hrvaško kolegico in avstrijskim kolegom. Za srečanje v idilični tirolski vasi Alpbach pa se je trojica predsednikov dogovorila aprila na srečanju v Logarski dolini, ki ga je gostil Pahor.