Slovenija in Slovaška sta edini državi EU-ja, ki imata zaščito pitne vode v ustavi. Foto: Pixabay
Slovenija in Slovaška sta edini državi EU-ja, ki imata zaščito pitne vode v ustavi. Foto: Pixabay
Miro Cerar
Premier Miro Cerar je na seji pohvalil sodelovanje med stroko, politiko in zainteresirano javnostjo. Foto: BoBo
Simon Zajc, SMC
Simon Zajc iz SMC-ja je poudaril, da bodo prihodnja krizna žarišča po svetu zaradi vode, ne nafte. Foto: BoBo
Alenka Bratušek
Delamo veliko stvar za prihodnost, je dejala Alenka Bratušek. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Odbor za finance, Jožef Horvat
Jožef Horvat iz NSi-ja je dejal, da pri "paradi vodnega ponosa" ne bodo sodelovali. Foto: DZ/Martina Čuk
Branko Grims
"Vse, kar se dogaja, je zgolj piar," je dejal Branko Grims iz SDS-a. Foto: BoBo
Violeta Tomič
Violeta Tomić iz ZL-ja je opozorila, da je "kapital lačen in žejen in nikoli mu ni dovolj". Foto: DZ/Barbara Žejavac
Pravica do vode vpisana v ustavo

V skladu z ustavnim zakonom bo v ustavo tako vnesen novi 70.a člen, ki določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.

Premier Miro Cerar je na med razpravo na seji v državnem zboru pohvalil sodelovanje med stroko, politiko in zainteresirano javnostjo ter obenem izpostavil vizijo zelene in moderne Slovenije. Opozoril je na naraščanje svetovnega prebivalstva, podnebne spremembe in vedno večji apetit in interes korporacij po tej vitalni dobrini. Zaščita slovenske vode je zato nujna. "To, da lahko v Sloveniji skorajda povsod pijemo vodo iz pipe, ni samoumevno. Gre za velik slovenski privilegij, ki ga moramo ohraniti ne samo za nas, ampak tudi za naše prihajajoče generacije," je poudaril predsednik vlade.

Premier je z odobravanjem dejal, da so vse parlamentarne stranke pri usklajevanju ustavnega besedila ne le prisluhnile ustavnopravni stroki, temveč tudi civilni družbi.

Zaščita vode je pomembna
V večini političnih strank so se strinjali, da je zaščita vode pomembna. "Če smo se do zdaj soočali s kriznimi žarišči zaradi nafte, se bomo odslej zaradi vode," je poudaril Simon Zajc iz SMC-ja. "Danes se nam dostop do čiste pitne vode zdi samoumeven, zato z njo pogosto ravnamo razsipno," pa je opozoril Jan Škoberne iz SD-ja.

Tako Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev kot Zajc sta izpostavila pomen določbe o neprofitnosti oskrbe prebivalstva s pitno vodo. To pomeni, da se bodo morebitni presežki oziroma dobički pri izvajanju javne službe lahko namenjali zgolj za vodooskrbo, sta poudarila. "Mislim, da delamo pravo in veliko stvar za prihodnost," je dejala Bratuškova.

"Ob zagotavljanju univerzalnega dostopa do pitne vode bo še vedno omogočeno gospodarsko izkoriščanje vodnih virov na primer za polnjenje ustekleničene vode, uporaba za proizvodnjo brezalkoholnih pijač in tako dalje," je o primernosti zaščite vode na ravni ustave dejal Primož Heinz iz DeSUS-a.

Tomić: "Požrešen in lačen kapital"
Matej T. Vatovec iz ZL-ja je v razpravi opozoril, da Evropska komisija vrata privatizaciji vodnih virov odpira v prostotrgovinskih sporazumih. Pred multinacionalkami je posvarila tudi Violeta Tomić (ZL), ki je med drugim opozorila, da je kapital "lačen in žejen in mu nikoli ni dovolj" ter da "papirja in denarja ne moremo jesti".

Grims: "To je že v ustavi"
Kritični do predloga pa so bili v strankah SDS in NSi. Branko Grims iz SDS-a je poudaril, da je bila voda že do zdaj zaščitena na primeren način, vladi je očital, da izkorišča to priložnost zgolj za ustvarjanje vtisa. "Vse, kar se danes dogaja, je v resnici samo piar, samo videz za javnost, pesek v oči, nič drugega. To, kar se sprejema, je tako ali tako že v ustavi," je poudaril. Iz tega razloga SDS ne bo podprl predlaganih ustavnih sprememb, ne bo pa jim niti nasprotoval, je napovedal Grims.

Horvat: "Pri paradi vodnega ponosa ne bomo sodelovali"
Jožef Horvat iz NSi-ja je medtem opozoril, da sprememba ustave pomeni ukinitev koncesij in vaških vodovodov, kar pa je po njegovem mnenju nesmiselno brez predhodnih temeljitih analiz posledic. Prav tako je opozoril na dejstvo, da je za uskladitev zakonodaje z novo ustavno določbo določen 18-mesečni rok.

Čez 18 mesecev bodo volitve in takrat "se bo vsem fučkalo, kako se bo realiziral ta zapis pravice do pitne vode v ustavo", je menil Horvat. "Mi pri tej paradi vodnega ponosa ne bomo sodelovali," je napovedal.

Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak pa je poudarila, da oskrba z vodo prek občin večinoma dobro poteka. Vprašala je, kdo bo zagotavljal denar za obnovo vodovodnega omrežja, in opozorila, da država ni vedno najboljša skrbnica voda, kar se kaže v primeru poplav. "Še vedno nismo zagotovili zadrževalnikov, država marsikje slabo skrbi za vodotoke. Sem v veliki dilemi, ali to podpreti ali ne," je opozorila.

Soglasna ratifikacija pariškega sporazuma
Poslanci so z glasovi vseh 76 navzočih poslancev ratificirali pariški sporazum, ki so ga na ministrstvu za okolje predstavili kot zadnjo priložnost, da prihodnjim generacijam zapustimo stabilnejši in bolj zdrav svet s pravičnejšimi družbami in uspešnejšimi gospodarstvi. Sporazum, ki je bil sprejet decembra lani, je do zdaj pri ZN-u deponiralo 110 pogodbenic.

Sporazum med drugim določa dolgoročen cilj, da se dvig povprečne globalne temperature zadrži občutno pod dvema stopinjama Celzija glede na predindustrijsko raven in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig globalne temperature ne preseže 1,5 stopinje Celzija. Sporazum bo nadomestil kjotski protokol iz leta 1997, ki je veljal v obdobju 2008-2012, ter t. i. amandma iz Dohe, ki se nanaša na obdobje 2013-2020. Uporabljati se bo začel po letu 2020.

Kljub soglasni podpori pa je poslanec ZL-ja Matej Tašner Vatovec opozoril, da namerava Slovenija fosilna goriva nadomeščati z biomaso in novimi hidroelektrarnami, kjer smo glede na zmogljivosti okolja že blizu meje. "Solarna energija ni nikjer niti omenjena," je ugotavljal Vatovec in sklenil: "Očitno je, da bolj kot inovativne rešitve zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida vladajoča garnitura z ministrico za okolje in prostor na čelu išče načine za izpogajanje čim manjših zavez znotraj EU-ja."

Karakaš brez potrditve za vrhovnega sodnika
Poslanci niso potrdili imenovanja višjega sodnika Aleksandra Karakaša na mesto vrhovnega sodnika. Za imenovanje je glasovalo 32 poslancev, proti pa jih je bilo 36. Imenovanju je nasprotovala že mandatno-volilna komisija, potem ko so se seznanili z dopisom Odbora 2015, ki opozarja, da je Karakaš kot predsednik senata pritožbenega sodišča v zadevi Franc Kangler storil hujše kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Sodni svet je v odgovoru opozoril, da odločanje poslancev ne sme temeljiti na njihovi oceni o ustreznosti kandidatovih odločitev v konkretnih zadevah. Člani komisije pa so menili, da je sodni senat podal splošno stališče in ne vsebinskega odgovora. Poslanec SMC-ja Igor Zorčič je ob tem dejal, da nezadovoljstvo s pojasnilom sodnega sveta ne more biti razlog za zavrnitev kandidata, nasprotno pa je Vinko Gorenak (SDS) ocenil, da z zavrnitvijo spoštujejo ravnovesje med oblastmi.

Potrjena nova Državna volilna komisija
Državni zbor je potrdil novo Državno volilno komisijo. Za predsednika komisije je bil ponovno imenovan dozdajšnji predsednik Anton Gašper Frantar njegov namestnik pa je postal Peter Golob. Golob se je sicer potegoval tudi za mesto predsednika, a na tajnem glasovanju ni dobil podpore.

Člani komisije so postali Franc Grad, Milena Pečovnik, Drago Zadergal (predlog SDS), Nina Brumen (predlog SMC) in Ksenija Vencelj (predlog DeSUS). Namestniki članov komisije pa so postali Mitja Šuligoj, Saša Zagorc, Iztok Majhenič (predlog ZL), Janez Pogorelc (predlog NSi) in Miroslav Pretnar (predlog SD).

Pravica do vode vpisana v ustavo