Komisija je s sklepom podprla stališče strokovne skupine do vladnega predloga za spremembo ustave z vnosom fiskalnega pravila, na podlagi česar bo DZ v sredo ob 14.00 odločal o uradnem začetku postopka spreminjanja ustave.

Pomisleke do tega sklepa sta imela predsednik DZ-ja Gregor Virant in pravnik Tone Jerovšek. Virant namreč meni, da je zmotno hkrati voditi postopek spremembe ustave in uveljavitve ustavnih načel v zakonodaji. Jerovšek je ob tem dodal, da bi ob takem načinu dela ob osamosvojitvi morali hkrati z ustavo obravnavati več kot dva tisoč zakonskih izhodišč.

Član strokovne skupine, ekonomist Igor Masten, je pojasnil, da je bilo osnovno vodilo pri delu skupine doseganje makroekonomske stabilnosti, ki je tesno povezana z blaginjo ljudi. Pogoj za makroekonomsko stabilnost pa so po njegovem mnenju uravnotežene javne finance.

Poudaril je, da lahko država v času, ko zasebni sektor težje dostopa do finančnih virov, z zadolževanjem zagotavlja finančne vire zasebnemu sektorju, kar pa lahko učinkovito počne le, če ima zdrave finance. Ko se namreč pojavi dvom o dinamiki zadolževanja neke države, lahko ta trči v zid, kar pomeni, da se ne more več neomejeno zadolževati, poleg tega pa je njeno zadolževanje dražje.

"Moramo sprejeti odgovornost, da se na potomce ne prelaga čezmernega bremena"
Prepričan je, da so prav uravnotežene javne finance tiste, ki "mobilizirajo, nikakor pa ne inhibirajo fiskalne politike". "Če sledimo načelu uravnoteženih javnih financ, ne pomeni, da država ne more izvajati demokratične volje ljudi glede financiranja javnih storitev. Načelo uravnoteženosti pomeni samo, da mora biti to izvajanje finančno vzdržno," je razložil in dodal, da moramo sprejeti odgovornost, da se na potomce ne prelaga čezmernega bremena.

Povedal je še, da to ustavno določilo daje ustavnemu sodišču možnost, da sankcionira zakonodajne postopke, ki bodo z njim v nasprotju, vendar je ob tem poudaril, da omejevanje izražanja referendumske volje ni bil cilj strokovne skupine pri pisanju tega mnenja.

Pravnik Tone Jerovšek je prav tako zatrdil, da ni bil njihov namen ustavitev referendumov. Poudaril je, da bi z uveljavitvijo tega načela imelo ustavno sodišče temelj za preučitev ustavnih posledic sprejete zakonodaje, nikakor pa ne bi to pravilo ničesar prepovedovalo. "S takimi določbami referenduma ni mogoče izključevati," je zatrdil.

Tonin: Naše zadolževanje bo z zlatim pravilom cenejše
Maša Kociper (PS) je dejala, da v stranki podpirajo ureditev tega področja v ustavi, vendar pri tem opozarjajo na premišljenost in preučitev učinkov na pravice in dolžnosti državljanov. Dejala je še, da je sprevrženo, da želijo nekatere stranke s to ustavno določbo preprečiti referendume, namesto da bi to storile transparentno s spremembo referendumske zakonodaje.

Andrej Šircelj (SDS) je zatrdil, da ni pomembno le za nas, ampak tudi za prihodnje rodove, da porabimo toliko, kolikor ustvarimo. Pojasnil je, da vidi učinke spremembe ustave v signalu domači in tuji javnosti, s katerim se bo izboljšal položaj države in s katerim se bo zmanjšalo stroške zadolževanja. Izpostavil je tudi pomen "premisleka", da se je s sprejetjem zlatega pravila končala era, ko smo dolžniško krizo reševali z nadaljnjim zadolževanjem.

Matej Tonin (NSi) je poudaril, da zlatega pravila ne razume kot orodje za preprečevanje referendumov. Prepričan je, da se preveč govori o tem, premalo pa o učinkih uvedbe pravila. "Gre predvsem za jasen signal, ki bo imel konkretne finančne posledice. Naše zadolževanje bo cenejše. Govorimo o stotih milijonih evrih. Precejšnji signal bi bil tudi, da se je politika sposobna dogovoriti o ključnih zadevah," je dodal.

"DeSUS se zaveda resnosti trenutka"
Mihael Prevc (SLS) je pojasnil, da v stranki fiskalno pravilo absolutno podpirajo, saj se zavedajo, da je nujno v najkrajšem mogočem času stabilizirati javne finance. "Dejstvo je, da se breme zdajšnjega trošenja ne sme več prenašati na prihodnje generacije. Fiskalno pravilo ni nekaj, kar bi sprejemali na kratek rok, ampak je to na dolgi rok nujni ukrep za fiskalno suverenost Slovenije," je dejal.

Katarina Hočevar (DLGV) je pojasnila, da se v stranki zavedajo, da čas od nas zahteva sprejetje odločitev, ki bodo prekinile prakso prenašanja dolgov na naše otroke. "Spremembo ustave podpiramo, ker smo prepričani, da prinaša državljanom stabilno okolje, in ker dajemo pozitiven signal zunanjemu okolju, torej tistim, ki nam posojajo denar," je poudarila. Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je povedala, da spremembo ustave podpirajo, saj se zavedajo resnosti trenutka.

Borut Pahor (SD) je prepričan, da je sprejetje zlatega pravila v korist države, tako kratkoročno kot dolgoročno. Dodal je, da pozicija in opozicija pri tej temi ne moreta druga brez druge ter da imata obe strani neposredno odgovornost pri ustavnih spremembah.