Stranka z največ poslanci, SMC, se zavzema za "pravilno razmerje" med deležniki v prehrambni verigi. Napovedala je podporo vsem ukrepom, ki bodo pripomogli k izboljšanju položaja kmeta, je zagotovil poslanec Simon Zajc. Če gre namreč slovenskemu kmetu dobro, imamo "vsi dobiček od tega", je izjavil.

Koristno je za ohranjanje kulturne krajine, za poseljenost podeželja in tamkajšnja delovna mesta, pa tudi za potrošnika, ki uživa slovensko hrano, je zatrdil.

Opozicija je nekaj kritik naslovila na resornega ministra Dejana Židana, ki da ni storil dovolj za ublažitev posledic odprave mlečnih kvot za Evropsko unijo. Zajc je odgovoril, da se "intenzivno iščejo novi trgi", novi kupci za mlečne proizvode in mleko, zato bo s svojo oceno počakal na izsledke.

SDS: Podeželje je zapostavljeno
Po oceni opozicijskega SDS je položaj kmetov zelo slab, zato sobotni shod podpirajo. Ministrstvo obtožujejo, da ni nič naredilo za "potrebne spremembe" operativnega programa razvoja podeželja. V novi kmetijski politiki 2015-2020 je kar nekaj denarja, a ni naravnan tako, da bi pomoč dobili kmetje na območju z omejenimi dejavniki kmetovanja. Te subvencije so čedalje nižje, zato se poslanec Zvonko Lah sprašuje, kakšne bodo smernice opuščanja kmetovanja na teh področjih. Ob tem je izpostavil opozorila mnogih kmetov, da Avstrija subvencije preusmerja iz nižinskih v višinska področja - v Sloveniji pa obratno. K popravkom programa, za katere je časa še do konca leta, so Židana v stranki pozvali spomladi.

Med problemi kmetov so navedli še "nesprejemljive" okoljske ukrepe ter vedno nižje odkupne cene pridelkov. V stranki se bojijo, da bo samooskrba še bolj padla in bomo še bolj odvisni od drugih. "Vlada se neodgovorno vede do kmetov in kmetje imajo prav, da na to pravočasno opozorijo," je dodal. SDS-u se je na novinarski konferenci pridružil tudi podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Marjan Golavšek, ki je ugotavljal, da do zdaj "s strani države ni bilo pravega odziva".

ZL: Opustiti je treba neoliberalno retoriko
V opozicijskem ZL so mnenja, da bo za pravo rešitev stanja treba "opustiti neoliberalno retoriko prostega trga in nevmešavanja države" ter začeti izvajati "korenite spremembe znotraj razmerij v prehranski verigi". Pozivi potrošnikom, naj kupujejo slovensko in lokalno pridelano, po njihovem ne bodo zalegli.

Kot ključna problema so izpostavili liberalizacijo trga in privatizacijo. Ker je EU odpravil mlečne kvote, je proizvodnja mleka narasla in cene posledično padle - ob hkratnem padcu povpraševanja zaradi ruskega embarga. Za primer privatizacije so izpostavili prodajo Ljubljanskih mlekarn Lactalisu. Francozi so za 10 centov znižali odkupno ceno, veleprodajno pa ohranili.

Intenzivna kmetija s povprečno mlečnostjo 6500 litrov mleka po njihovih pojasnilih pokrije samo še 79 odstotkov vseh stroškov. Odkupna cena mleka je v zadnjem letu padla za 20,5 odstotka, kar je povprečje v EU-ju, veleprodajna za 9,4 odstotka, maloprodajna pa je celo narasla za odstotek. "Skratka, kmet dobi manj, potrošnik plača več, sprivatizirana in liberalizirana prehrambna industrija pa kujeta dobičke," so sporočili iz ZL-ja.

NSi: Za padec kvot so vedeli, niso ukrepali
Ministrstvo je neaktivno na veliko področjih, je ob izrazu podpore protestu dejala Iva Dimic (NSi). Še posebej je zanjo neopravičljivo, da vlada ni pripravljena kmetov razbremeniti birokracije. "Ne vem, zakaj minister ne odreagira na tako v nebo vpijoče klice po pomoči in razbremenitvi," je dejala Dimičeva. V NSi-ju za začetek predlagajo pavšalno obdavčitev kmetij in izvzem prve pridelave na kmetijah iz dopolnilne dejavnosti.

Vse večje stroške predstavljajo vedno višji prispevki za zdravstveno in pokojninsko blagajno, ki se le nalagajo na naraščanje stroškov za izobraževanje, je nadaljevala.

Kot težavo, ki pesti kmete, je posebej izpostavila še padanje odkupnih cen kmetijskih pridelkov. Spomnila je na padec mlečnih kvot in cene mleka za 30 odstotkov. Tudi s tem v zvezi je ministrstvu očitala neaktivnost. Poudarila je, da so za padec mlečnih kvot vedeli že sedem let, vlada in ministrstvo pa sta bila povsem neaktivna pri pripravi rešitev in spodbud za kmete, da bi posledice padca mlečnih kvot ublažile. "Še za tiste rešitve, ki so jih kmetje zaradi padca mlečnih kvot videli pri kravah dojiljah, se je kmeta usekalo oz. se mu je ta možnost odvzela," je dodala.

Tudi za vrtnine so letos cene zelo nizke, zato je treba po prepričanju NSi-ja narediti nekaj za spodbudo za te pridelovalce. Kmetje opozarjajo še, da je že pet let enaka cena mesa, po mnenju Dimičeve pa je izrednega pomena vprašanje, kaj se bo zgodilo s samooskrbo na področju govedoreje in cenami mesa v prihodnjih letih. Tudi na tem področju je ministrstvo po njenem mnenju premalo aktivno.

"Novi Teš 6"
Poudarila je še, da je zaradi naravnih nesreč na trgu veliko lesa, ki se ga ne da prodati, cena zanj pa je nesramno nizka. S tem v zvezi se je odzvala tudi na predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, ki predvideva ustanovitev državnega gozdarskega podjetja. Boji se, da je to novi Teš 6, saj je v predlogu predvideno, da se bo lahko podjetje zadolževalo tudi s poroštvom države. Sama meni, da je treba omogočiti prek natečajev delo v državnih gozdovih kmetom in tistim, ki so lokalno blizu.