Kot je razvidno iz poročila, je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) lani zaznala rast lobističnih stikov, kar po navedbah predsednika komisije Borisa Štefaneca nakazuje na uspešno delo na področju ozaveščanja, da je treba prijaviti vse poskuse vplivanja na odločitve organov odločanja. Leta 2014 je bilo na primer prijavljenih 1.118 lobističnih stikov, lani že 4.861, kaže poročilo.

Med vsebinskimi, kompleksnejšimi vprašanji je KPK lani z ugotovitvami o posameznem primeru končal 52 zadev. Pri tem je med drugim poseben poudarek namenil delu Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), dogajanju v zdravstvu in odpravi sistemskih pomanjkljivosti zakonodajnega postopka.

Glede zadnjega po besedah namestnika predsednika KPK-ja Uroša Novaka ugotavljajo, da se stanje še poslabšuje; predvsem zato, ker vlada nima rešitev, kako odpraviti sistemske pomanjkljivosti pri prejemanju zakonodaje, je dejal.

Med zadevami s področja preventive se je KPK po Novakovih besedah lani ukvarjal predvsem s Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho), kjer so zaznali veliko nepravilnosti pri razdeljevanju sredstev. Zato je poudaril nujnost sprejetja novega zakona na tem področju.

Prilagoditev postopkov sodišč

Štefanec je izrazil posebno zadovoljstvo, ker je KPK-ju lani uspelo prilagoditi pravila vodenja postopkov zahtevam upravnega in vrhovnega sodišča, saj so jim v preteklosti zaradi neusklajenosti nekatere zadeve padle na sodiščih. Ob tem se je pohvalil, da je upravno sodišče ravno pred kratkim pravnomočno odločilo o zadevi, kjer so jim pritožniki očitali napačen postopek, in pri tem potrdilo pravilnost vodenja postopka KPK-ja.

Štefanec zdaj upa, da jim bo tako s sodno prakso usklajene postopke uspelo prenesti tudi v zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, katerega spremembe pripravlja ministrstvo za pravosodje. Po njegovih zadnjih informacijah ministrstvo omenjene spremembe trenutno usklajuje s preostalimi deležniki, z zadnjo različico, ki so jo videli, pa na KPK-ju niso povsem zadovoljni.

Po nov mandat ali ne?

31. marca prihodnje leto Štefanecu poteče mandat. Kot je dejal danes, bo o tem predsednika republike obvestil konec septembra. Na vprašanje, ali namerava znova kandidirati, pa je odgovoril, da odločitve o tem še ni sprejel. "Zdrav sem, voljo imam tudi, če bo okolje takšno, kot je zdaj na komisiji, je marsikaj mogoče," je dodal Štefanec, ki je sicer že izpolnil pogoje za upokojitev.

Na splošno pa Štefanec ocenjuje, da se bodo primerni ljudje težko odločali kandidirati v senat KPK-ja, dokler bo njegovo delo finančno ovrednoteno tako nizko, kot je trenutno. Ravno to je po njegovi oceni tudi razlog, da je moral predsednik republike že dvakrat ponoviti javni poziv za namestnika predsednika KPK-ja – trenutnemu namestniku Igorju Lambergerju namreč kmalu poteče mandat. "V tem trenutku je v javni upravi relativno veliko morebitnih kandidatov, ki izpolnjujejo zahtevne pogoje za to mesto, a relativno malo tistih, ki bi želeli opravljati to delo za 51. plačni razred," je dejal.

Predsednik KPK-ja se je odzval tudi na kritike nekaterih poslancev, da komisija v zadevi poslanca madžarske manjšine Ferenca Horvatha ni opravila svoje naloge. Dejal je, da nasprotno svoje naloge niso opravili poslanci, ker za Horvatha še niso ugotovili prenehanja mandata. Napovedal je, da bodo primer spremljali še naprej.