Odgovor na zgornje vprašanje si poglejte v dveh tabelah na dnu novice. Na kratko: od leta 2005 je bilo prek Fundacije za šport in razpisov na ministrstvu za šport skupaj razdeljeno 70,25 milijona evrov. V zadnjih šestih letih je največ iztržila Smučarska zveza Slovenije - 11,38 milijona evrov, pri čemer pa delež javnega denarja vseeno predstavlja le od četrtine do tretjine celotnega proračuna SZS-ja.

Paradoks - največjemu najmanjši delež
Večja težava je v tem, da so v letu 2011 kar 17 panožnim zvezam (med uspešnejšimi so veslaška, gimnastična in kolesarska zveza) javni viri prinesli več kot 70 odstotkov njihovih proračunov. Kdo je zapostavljen? Nogomet je panoga z največ registriranimi športniki v državi, pri čemer pa je Nogometna zveza Slovenija lani dobila le 7,3 odstotka proračuna iz javnih sredstev.

Nov veter vznemirja OKS
Drago Balent, dolgoletni direktor Fundacije za šport, je bil pred mesecem dni imenovan za v. d. generalnega direktorja Direktorata za šport pri ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Dolgi naziv predstavlja novega vodjo za šport na MIZKŠ-ju, ki je s svojim prihodom na ministrstvo vznemiril nekatere športne kroge, predvsem na Olimpijskem komiteju Slovenije, zaradi česar je v zadnjih tednih veliko govora o športnem sistemu, ki pa je še kako odvisen od javnega denarja.

Koliko ob rebalansu proračuna in vsesplošnem varčevanju države izgubi vrhunski šport?
Vrhunski šport je ena izmed treh prioritet nove ekipe na športnem delu ministrstva. Ob rebalansu proračuna nam je celo uspelo, da smo ohranili sredstva, namenjena vrhunskemu športu. V omenjena sredstva sodijo prispevki za priprave, nastopi in tekmovanja športnikov, dosežki reprezentanc in klubov, nadstandardna zavarovanja športnikov. Tukaj je mogoče še pričakovati dodatna sredstva za evropsko prvenstvo v košarki, ki ga leta 2013 gosti Slovenija. Glede drugih delov športa bi poudaril, da se je ohranil tudi delež za rekreativni šport, ohranila so se sredstva za delovanje panožnih športnih zvez, se pravi niti evra manj za trenerje.

Poskušali bomo zaposliti še več trenerjev iz društev za delo v šolah prek sistema evropskega socialnega sklada "Zdrav življenjski slog". Ohranili smo 170 tisoč evrov za štipendije nadarjenih športnikov, tako da Fundacija za šport in ministrstvo za t. i. štipendije olimpijskega sklada prispevata 90 odstotkov sredstev. OKS prispeva 10 odstotkov v obliki svojega dela, ki pa ga sofinancira tudi MIZKŠ, torej je za te "olimpijske" štipendije iz javnih sredstev tudi poskrbljeno. Obeta se nov projekt "Odgovorna skupnost", kjer bodo lahko našli polne ali delne zaposlitve profesorji športne vzgoje, ki bodo morebitni tehnološki višek ali ki imajo premalo ur za polno zaposlitev.

Kje pa boste varčevali?
Varčevali bomo pri javnih zavodih, pri založništvu in pri strokovnih t. i. ciljno-raziskovalnih projektih. Vse to se nam v tem trenutku ne zdi tako pomembno kot plasirati denar po najkrajši poti do športnikov, klubov in zvez, na katerih šport dejansko sloni.

Omenili ste iskanje najkrajše poti financiranja. Koliko tega denarja se izgubi na poti iz javnih virov do športnikov kot končnih porabnikov?
Na to vprašanje morajo odgovoriti panožne športne zveze, ki so sofinancirane za priprave športnikov na velika mednarodna tekmovanja in za svoje delovanje. Enako velja za OKS. Koliko se tega denarja "izgubi", ne morem komentirati, ker se to od zveze do zveze razlikuje. Denar v zvezah ni taka težava. Težava je množično ustanavljanje javnih in zasebnih zavodov, svetovalnih storitev in drugih posrednih izvajalcev, ki dobijo denar neposredno namesto športnih organizacij. Naj dobijo denar športne organizacije in potem one najemajo izvajalce, ne pa da kar ti kandidirajo za sredstva in si ustvarjajo monopol izvajalcev. Država financira priprave in posledično nagradi dobre nastope, naloga države je, da nadzoruje namensko porabo sredstev in uresničevanje programov, s katerimi so se zveze prijavile na razpise.

Če pogledamo skupaj vsa javna sredstva - prispevek ministrstva za šport, Fundacije za šport in lokalnih skupnosti -, ugotovimo, da nekatere zveze skorajda vsa sredstva pridobijo iz javne sfere. Tako postane zelo dvomljiva trditev OKS-ja o več kot 84-odstotnem deležu financiranja iz zasebnih virov. Če pogledamo podatke, ki so jih ob prijavah na razpise posredovale same zveze, in podatke od MIZKŠ-ja, FŠO-ja in AJPES-a, ugotovimo, da je kar 18 športnih zvez nad zakonitim limitom 70 odstotkov financiranja iz javnih virov. Pri teh bi se morali vprašati, ali sploh smemo dajati toliko denarja, saj gre le za civilno družbo, ki mora skrbeti sama zase in biti neodvisna.

Pri desetih zvezah delež javnih sredstev presega celo 80 odstotkov. Ko pridemo do OKS-ja, vidimo, da so v letu 2011 iz javnih virov pridobili 40,8 odstotka vseh sredstev. Od vidnejših zvez imata le smučarska zveza in nogometna zveza delež javnih sredstev pod 25 odstotki. Zato lahko vidimo, da imajo javna sredstva še kako pomembno vlogo pri financiranju zvez. Javne finance za šport (AJPES) ohranjajo rast in prihodki iz javnih sredstev za šport se zvišujejo.

V letu 2010 so se društva iz javnih sredstev financirala 26,7 %, v letu 2009 pa 24,5 %, torej se je delež sofinanciranja iz javnih sredstev povečal za 2,2 odstotni točki ali za 8,6 %. Delež javnih sredstev pri financiranju 30 največjih društev je v letu 2010 predstavljal kar 38,9 %.

Mogoče prav iz te velike odvisnosti veje strah pred spremembami pri financiranju?
Obdobje varčevanja lahko vzbuja nelagodje pri nekaterih, a na primer Fundacija za šport je letos neprimerno hitreje razdelila denar in zveze imajo denar že na računih, vse to z namenom dobre in nemotene priprave na London. Ministrstvo bo denar delilo v enakih obdobjih kot lani, pa se lani ni nihče na glas razburjal, ko je državni denar prišel šele junija in julija, pri čemer so uvedli nov sistem refundiranja, in ne avansiranja, kot je bilo prej. Pa se nihče ni oglašal kot zdaj.

Strah je vedno prisoten, kadar ljudje nimajo zaupanja vase. Ti strahovi so odveč, kar dokazujemo vsem partnerjem. Pogovarjamo se s športniki, trenerji, klubi, zvezami. Šport želimo vrniti športu, pri čemer ne želimo samo prisluhniti, ampak pomagati glede na slišano. Upam, da smo to dokazali z dejanji, kot je bil primer reševanja trenerske problematike, športniki pa že imajo denar za priprave. Upam, da se bomo dogovorili tudi s pomembnimi možmi iz športa in jih prepričali, da jih nihče ne ogroža, nasprotno, želimo jim dodati svežo energijo.

Izhajajmo prav iz te ogroženosti, pojavili so se celo očitki o razgradnji Olimpijskega komiteja Slovenije. Ali je to res?
Sledil sem svojim besedam, pa nikjer nisem zasledil, da sem kaj takega izjavil. Na ministrskem posvetu, ki ga imam posnetega, ni bilo nič podobnega izrečenega. Bile pa so določene kritike od posameznih zvez, ki so nezadovoljne s kategorizacijo oz. svojim statusom znotraj OKS-ja. To so zveze ekipnih športov, atletika, tenis, veslanje, motošport itd., ki jim po njihovem mnenju kategorizacija dela krivico, poleg tega so izrekali negativna mnenja o trenutnem zakonu o športu in potrebnih spremembah. Če je to res, nočem soditi, zagotovo pa je najprimerneje, da se to zveze dogovorijo med seboj.

Pri tem jim bo ministrstvo pomagalo in jim bo poskušalo biti dober servis. Še naprej se bomo posvetovali s športniki, klubi, zvezami, OKS-jem, FŠ-jem … Pri tem pa ne bomo pokroviteljsko urejali zadev. Zakon o športu, nacionalni program in strategijo si bo šport pisal sam, pri tem pa jim bo država še kako pomagala s svojim servisom.

Podatki o sredstvih ministrstva za šport in Fundacije za šport (FŠO), namenjenih panožnim zvezam. Ustanovi državni denar razdeljujeta na podlagi razpisov. Za leto 2011 so prihodki razdeljeni na vir prihodka, nato pa je za obdobje 2005-2011 predstavljen skupni prihodek iz obeh omenjenih virov. Vsote so podane v evrih. Zajetih je prvih 20 športnih zvez po višini prihodkov iz javnih virov.

Delež javnega financiranja posameznih panožnih zvez v letu 2011, kot so ga zveze same zapisale v prijavi na razpis FŠO-ja za leto 2012. Pri javnih virih je vsota pridobljena od ministrstva, FŠO-ja in lokalnih skupnosti. Vsote so podane v evrih, v tabeli pa so prikazane športne zveze, katerih prihodek iz javnih virov presega 200 tisoč evrov.

Za še celostnejšo podobo financiranja vrhunskega športa iz javnih sredstev v Sloveniji bi morali upoštevati še prihodke, ki jih predvsem na lokalni ravni dobijo klubi. K delnemu financiranju iz javnih sredstev bi lahko prišteli tudi pokroviteljstva podjetij, ki so v večinski lasti države.