Iranski zunanji minister je v Pekingu začel diplomatsko turnejo, v okviru katere bo obiskal tudi Moskvo in Bruselj. Foto: EPA
Iranski zunanji minister je v Pekingu začel diplomatsko turnejo, v okviru katere bo obiskal tudi Moskvo in Bruselj. Foto: EPA
Ameriški državni sekretar je izrazil upanje, da bodo ZDA in Evropa našle skupni jezik glede Irana. Foto: EPA

Ameriške sankcije proti Iranu, ki jih je ob umiku ZDA iz jedrskega dogovora napovedal ameriški predsednik Donald Trump, namreč pomenijo, da podjetja iz določenih sektorjev ne smejo več sklepati novih pogodb, za že sklenjene posle pa jim je Trump dal tri, oz. ko gre za energetski sektor, šest mesecev časa, da jih prekinejo, je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja Erika Štular. T. i. sekundarne sankcije pa bi prizadele tudi evropska podjetja, ki poslujejo z Iranom. Če bodo morala evropska podjetja izbirati med posli v ZDA in posli v Iranu, lahko to spodkoplje tudi motivacijo za ohranitev iranskega jedrskega sporazuma na evropski strani. Pripravljamo načrte za zaščito evropskih podjetij, so tik pred Trumpovo napovedjo o izstopu iz sporazuma zagotavljali v Bruslju. A kakšna bo ta zaščita, še ni jasno, plat zvona najglasneje bijejo v Franciji in Nemčiji.

To je slaba novica za niz evropskih podjetij, od proizvajalcev letal, ki poslujejo z Iranom, do naftnih družb, posreden vpliv bodo tudi drugje čutili prek dviga cen nafte, pojasnjuje britanska analitičarka Vicky Pryce. Tudi Iran od Evrope terja odgovor, ali bodo šli posli z evropskim Airbusom naprej kljub Trumpovim grožnjam. Airbus zanj potrebuje tudi ameriške licence, saj tam kupuje nekatere sestavne dele.

Močno izpostavljena je v Iranu tudi francoska avtomobilska industrija. Veliki naložbi tam imata Pegueot in Renault, sankcije utegnejo prizadeti naložbe francoske naftne družbe Total in farmacevtskega giganta Sanofi. Francija je lani podvojila izvoz v Iran na 1,5 milijarde evrov in v Parizu so dali vedeti, da je EU pripravljen ZDA postaviti pred WTO in odgovoriti s sorazmernimi ukrepi. Ne morejo se igrati svetovnega gospodarskega policista in mi nočemo biti ameriški vazali, ponavlja zunanji minister Bruno Le Mair. "Želim potrditev evropske gospodarske suverenosti in okrepitev sposobnosti EU-ja, da brani svoje gospodarske interese," poudarja. "Od evropske komisije pričakuje predloge za dopolnitev in poostritev pravil iz leta '96 v povezavi s tem." Washington pa poziva k pogovorom o izvzetju določenih podjetij ali o daljšem prehodnem obdobju.

Nemčija upa, da si bodo ZDA premislile
Podobno v Nemčiji. Prizadeta bodo podjetja, kot sta Simens in BASF; če bodo poslovale z Iranom, utegnejo banke odrezati od ameriškega trga, svarijo. Iran sicer resda prestavlja pičli delež nemškega izvoza, a se je ta samo lani povečal za 16 odstotkov, na tri milijarde evrov. Gospodarski minister Peter Altmeier podjetjem obljublja pomoč, na primer s pravnimi nasveti. Kako in kdo, če sploh, pa lahko nadomesti nastalo škodo, še ni jasno, je še poročala Štularjeva. Po poročanju Reutersa je nemški gospodarski minister dejal, da Berlin še vedno meni, da je ameriška odločitev glede Irana napačna, in da upa, da se bo dalo Washington prepričati, da bo odstopil od kaznovanja tujih podjetij, ki poslujejo v Iranu. "Rok bo do 90 dni," je dejal Altmeier, pri čemer se je nanašal na rok, ki ga imajo tuja podjetja, da spoštujejo ameriške sankcije, sicer jih čakajo kazni. "V tem času bomo uporabili vsa mogoča sredstva, da bomo prepričali ameriško vlado, naj spremeni svojo odločitev. To se lahko zgodi prek pogovorov in prek pojasnila, da bodo na koncu vsi na škodi, če se bomo brezglavo podali v splošno stopnjevanje enostranskih ukrepov," je še dejal.

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je danes sicer izrazil upanje, da bodo ZDA in Evropa našle pot do dogovora glede Irana. V pogovoru za Fox News Sunday je dejal, da ameriška odločitev pretekli teden o umiku od sporazuma z Iranom ni bil uperjena proti Evropi. "Upam, da bomo v prihodnjih dneh in tednih sklenili dogovor, ki bo resnično deloval, ki bo resnično varoval svet pred škodljivim iranskim vedenjem, ne le njegovim jedrskim programom, ampak njegovimi raketami in siceršnjim škodljivim vedenjem."

Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost John Bolton je medtem povedal, da so sankcije za evropska podjetja, ki bodo poslovala z Iranom po ameriškem umiku iz iranskega jedrskega sporazuma, "mogoče". "To je mogoče, odvisno od ravnanja drugih vlad," je povedal po navedbah spletne izdaje The New York Times.

Medtem je iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif v Pekingu začel diplomatsko turnejo. "Upamo, da nam bo s temi obiski uspelo doseči jasne prihodnje obrise sporazuma," je povedal novinarjem po srečanju s kitajskim kolegom Vang Jidžem. Po Pekingu ga čakajo še pogovori v Moskvi in Bruslju.

Pred odhodom iz domovine je Zarif v uradnem sporočilu obsodil Trumpovo "ekstremistično administracijo", ker je opustila "sporazum, ki je bil v mednarodni skupnosti prepoznan kot zmaga za diplomacijo". "Upam in verjamem, da bodo ti obiski v različnih državah pripomogli k zaščiti legitimnih nacionalnih interesov Irana ter ohranitvi miru in stabilnosti v regiji."

Iranski predsednik Hasan Rohani je dejal, da Iran ostaja zavezan sporazumu iz leta 2015, izrazil pa je bojazen, da bi lahko ameriška odločitev pomenila konec diplomatskega reševanja političnih razhajanj, zato upa, da bodo ostale podpisnice ostale zavezane sporazumu. "Ameriški umik iz mednarodnega sporazuma je v nasprotju s politično etiko in naznanja konec diplomatskih rešitev," je dejal.