Med ranjenimi so bili tudi snemalci in novinarji. Foto: tportal.hr
Med ranjenimi so bili tudi snemalci in novinarji. Foto: tportal.hr
Nasprotniki parade so se zbirali že dalj časa, v soboto pa je počilo. Foto: tportal.hr

Nizozemska veleposlanica na Hrvaškem Stella Ronner-Grubačić je tako napad na udeležence parade ponosa označila za "strah vzbujajočega". Poudarila je, da nasilje v Splitu kaže, da bo potreben nadzor izvajanja pravosodnih reform na Hrvaškem do njenega polnopravnega članstva v Evropski uniji. Ronner-Grubačićeva je še izpostavila, da so človekove pravice zelo pomemben del pogajalskega poglavja o pravosodju, ki ga Hrvaška še ni zaprla.

Nizozemska je bila ena izmed držav članic EU-ja, ki so vztrajale, da mora Hrvaška izpolniti polno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kar je tudi del poglavja 23 o pravosodju in temeljnih pravicah. Nasilje v Splitu, v katerem je več tisoč napadalcev prvo dalmatinsko parado ponosa v središču mesta s zasulo s kamenjem, solzivcem, petardami, pepelniki, paradižniki ter številnimi drugimi predmeti, sta takoj obsodila tudi predsednik države Ivo Josipović in premierka Jadranka Kosor.
Organizatorji iz združenj Kontra, Iskorak in Domine so zahtevali odstop notranjega ministra Tomislava Karamarka, ker okrepljenim policijskim enotam ni uspelo preprečiti napadov na približno 200 udeležencev shoda. Policija pa zavrača obtožbe in poudarja, da je dobro opravila svoje delo, ker je preprečila večje nasilje.

V nemirih je bilo ranjenih osem ljudi, med njimi tudi štirje novinarji. Policija je privedla več kot 130 napadalcev, med njimi tudi 25 mladoletnikov, vendar pa ni vložila niti ene same kazenske prijave zaradi diskriminacijskih stališč ter izražanja sovraštva do drugih in drugačnih ali nacističnih vzklikov, ki so na Hrvaškem sicer kazniva dejanja. Glede na ikonografijo in način, kako so vzklikali žaljiva in sovražna gesla do udeležencev parade ponosa, so bili napadalci večinoma pripadniki navijaških skupin, sicer pa ne tudi edini.

Napad se je zgodil le dan po tem, ko je Evropska komisija presodila, da je Hrvaška pripravljena skleniti pogajanja z EU-jem, vključno s poglavjem o pravosodju.

Na Facebooku sovražna skupina
Medtem pa Večernji list poroča, da hrvaška policija spremlja dejavnosti na družabnih omrežjih in portalih. Vedo tudi za konkretno spletno skupino, v kateri se zbirajo tudi tisti, ki so v soboto razbijali in divjali. Facebookova skupina prostaškega in žaljivega imena je nastala takoj po napadu na aktiviste na splitski paradi. V dveh dneh se ji je pridružilo že okoli 8.000 ljudi, ki objavljajo skrajno žaljiva sporočila, iz katerih vejeta sovraštvo in homofobija.

Policija pravi, da je bila obveščena, da se je nasilje preselilo na virtualno raven. "Na ministrstvu za notranje zadeve spremljajo vse portale, družabna omrežja in zapise na spletu, vezane na sobotne dogodke. Kar se tiče konkretne skupine na Facebooku, poteka raziskava, s katero bomo ugotovili, ali vsebuje elemente kaznivih dejanj in kdo stoji za njimi. Te informacije nam bodo gotovo koristile tudi pri nadaljnji preiskavi," je povedala Željka Radošević s splitske policijske uprave.
Ob tem je še spomnila, da je policija že pred parado ponosa preiskovala skupino, ki je pozivala k svojemu lastnemu shodu v znak nasprotovanja splitski paradi.
Policija se brani
Splitska policija je na izredni tiskovni konferenci objavila policijske posnetke nemirov. Postavili so posebno policijsko ekipo za preiskavo neredov, pregledujejo se posnetki in ugotavlja identiteta izgrednikov.
Minister za pravosodje Dražen Bošnjaković je sporočil, da je policija že vložila več prijav, predstavnik ministrstva za notranje zadeve Krunoslav Borovec pa je zatrdil, da sodelovanje ministrstva in skupnosti istospolno usmerjenih še nikdar ni bilo boljše, ter znova branil policijo, češ da so za varnost povsem zadostno poskrbeli. 137 na policijo privedenih ljudi pa kaže, da je policija svoj posel opravila dobro, dodaja Borovec, ki končuje, da so zahteve po odstavitvi ministra za policijo Tomislava Karamarka izključno politično motivirane.