Amnestija se ponuja nižje rangiranim upornikom in vojakom, a le v primeru obtožb za manjše zločine. Foto: EPA
Amnestija se ponuja nižje rangiranim upornikom in vojakom, a le v primeru obtožb za manjše zločine. Foto: EPA

Predsednik Juan Manuel Santos je odobritev pozdravil kot "prvi korak proti konsolidaciji miru" z levičarsko gverilsko skupino Farc (Revolucionarne oborožene sile Kolumbije), poroča BBC. Amnestija je del prenovljenega mirovnega dogovora, ki je bil sklenjen po tem, ko je bil prvotni dogovor, ki so ga mnogi videli kot preveč popustljivega do upornikov, zavrnjen na referendumu na začetku oktobra.

Po zakonu nekaterih nižje rangiranih pripadnikov Farca, največje uporniške skupine v državi, in nekaterih vojakov ne bodo preganjali, a le v primeru obtožb manjših zločinov. Tako naj bi bilo amnestiranih več tisoč upornikov.

Po zavrnitvi prvotnega dogovora so se vlada in uporniki spet pogajali, da bi dosegli sporazum, ki bi bil sprejemljiv tudi tistim, ki so prejšnjemu nasprotovali.

Med spremembami je med drugim tudi določilo, da mora Farc prijaviti vse premoženje in ga predati, denar pa bo namenjen plačilu odškodnin žrtvam spopadov. Uporniki bodo morali ob tem posredovati izčrpne informacije glede trgovanja z mamili, v katerega so bili morda vpleteni. Sporazuma ne bo postal del kolumbijske ustave.

Tokrat brez referenduma
Spodnji dom kongresa in senat sta v sredo z veliko večino podprla zakon o amnestiji. Nov mirovni sporazum je bil v kongresu ratificiran 1. decembra, o njem pa se ne bo odločalo na referendumu. Predsednik Santos je za svojo vlogo v pogajanjih prejel letošnjo Nobelovo nagrado za mir.