Afganistan naglo postaja tema, ki je ne Bushev demokratski, bojda manj militaristični naslednik Barack Obama ne njegov republikanski izzivalec za predsedniški stolček Mitt Romney ne želita načenjati.
Gre za eno redkih tem, ki ni v ponos ne eni ne drugi politični opciji, neuspeh v Afganistanu je družen. In po besedah ameriških oblasti, političnih svetovalcev in nestrankarskih strokovnjakov bo veliko število ameriških vojakov ostalo v deželi pod Hindukušem še vrsto let - ne glede na to, kdo novembra zmaga.
Kot piše Huffington Post, je razlika med letošnjo predsedniško kampanjo in tisto leta 2008 očitna. Pred štirimi leti je Obama prisegal, da bo končal vojno v Iraku, letos pa nihče izmed kandidatov ne omenja konca skrajno nepriljubljene afganistanske vojne. Namesto tega se dejansko na vso moč izogibata, da bi rekla kar koli bistvenega o Afganistanu.
Natančneje, nihče izmed njiju ni povedal, kako si predstavlja ameriško odgovornost do Afganistana ali do 84.000 ameriških vojakov, nameščenih v Afganistanu, ali do njihovih družin ali do ameriške javnosti v prihodnjih petih letih.

Obama je v ponedeljek novinarjem dejal le: "Na dolgi rok bomo videli manj ameriških in koalicijskih žrtev, če se bomo držali našega načrta tranzicije in učinkovitega usposabljanja afganistanskih varnostnih sil." Romney je bil podobno neprecizen z obljubo, da bo storil vse v svoji moči, da pripelje "fante in dekleta domov, in to v skladu z našo misijo, po kateri se Afganistan ne bi vrnil nazaj v leglo terorizma, kot je bil 11. septembra".

Smrt tik pred koncem misije
Če bo šlo vse po načrtu, bodo do konca meseca ZDA iz Afganistana umaknile 33.000 ameriških vojakov, 66.000 pa jih bo tam ostalo, varovalo prebivalstvo in usposabljalo tamkajšnje varnostne sile. A prav eden izmed teh, ki so jih ZDA usposabljale, je 10. avgusta število ameriških žrtev v Afganistanu pripeljal do številke 1.990.
21-letni desetnik Gregory T. Buckley mlajši bi se moral ravno vrniti domov, namesto tega so starši dobili krsto, ovito v ameriško zastavo. Buckleyja je v nemirni provinci Helmand skupaj s še dvema marincema ustrelil pripadnik afganistanskih varnostnih sil, ki jih je trojica usposabljala.

Ko je teden dni pozneje v vojaški bolnišnici v Nemčiji umrl vojak James A. Justice, je število mrtvih doseglo 2.000. New York Times je v svoji analizi skoraj 11-letnega konflikta ugotovil, da je trajalo skoraj devet let, da je število ameriških žrtev v vojni doseglo tisočico. Drugih tisoč je prišlo precej hitreje, kar kaže na krvave posledice Obamove odločitve, da leta 2010 pošlje v Afganistan dodatnih 33.000 vojakov.
Smrtonosni provinci
Buckley mlajši ustreza profilu povprečne ameriške žrtve vojne v Afganistanu: trije od štirih ubitih so bili belopolti, 9 od 10 so bili pripadniki vojske, večina jih je bilo marincev in polovica jih je umrla bodisi v provinci Kandahar bodisi v Helmandu, obe na južnem talibanskem ozemlju. Povprečna starost? 26 let.
Analiza je pokazala, da so bile od leta 2008 naprej za največ ameriških žrtev usodne improvizirane eksplozivne naprave, letos pa se je pojavila nova grožnja v obliki Afganistancev, preoblečenih v uniforme afganistanskih varnostnih sil. Ob tovrstnih, vse pogostejših napadih se porajajo pomisleki, ali bo silam zveze Nato dejansko uspelo do leta 2014 predati varnostne operacije afganistanskim silam. In družine padlih se sprašujejo, ali Pentagon dela dovolj, da bi obvaroval svoje vojake pred lastnimi zavezniki.
Talibani niso premagani
Vse to jasno kaže, da po 11 letih zdaj uradno najdaljše ameriške vojne talibanski uporniki nikakor niso premagani ali izčrpani, vsi poskusi pogajanj z njimi pa so neslavno propadli. Ameriška vojska trdi, da talibani ne morejo zaseči večjih območij, lahko pa izvajajo smrtonosne in drzne napade, kar s pridom izkoriščajo.
Res je, da najdaljša ameriška vojna nikakor ni najbolj smrtonosna - v Iraku je v osmih letih umrlo skoraj 4.500 vojakov in samo lani je več vojakov storilo samomor (278), kot jih je padlo v boju v Afganistanu (247). A konca tej vojni ni videti in neodvisni strokovnjaki špekulirajo, da bi se po predaji oblasti in afganistanskih predsedniških volitvah leta 2014 spopadi lahko še zaostrili.

Če so ZDA šle nad Afganistan oktobra 2001 z 89-odstotno podporo ameriške javnosti, pa danes že prepričljiva večina Američanov ameriški udeležbi v vojni nasprotuje. In kdor koli bo Združene države vodil prihodnja štiri leta, se bo moral spopasti s tem perečim vprašanjem.
Dejati, da vojna še zdaleč ni končana, da je treba v Afganistan poslati še več ameriških vojakov ali da rešitve preprosto ni, pa si na tej kritični točki tesnega predvolilnega boja ne upa pač noben izmed obeh kandidatov za Belo hišo.