Pred zaporom Drakenstein, ki se je nekdaj imenoval Victor Verster, še vedno stoji spomenik v čast Nelsonu Mandeli. Foto: Reuters
Pred zaporom Drakenstein, ki se je nekdaj imenoval Victor Verster, še vedno stoji spomenik v čast Nelsonu Mandeli. Foto: Reuters
JAR
Državo pretresajo velika revščina, družbene razlike ter korupcija in kriminal. Foto: EPA

Posnetek Mandele, ki je bil za svoja prizadevanja nagrajen tudi z Nobelovo nagrado za mir, kako je 11. februarja leta 1990 zapustil zapor, se je zapisal v zgodovino kot simbol zmage človeške volje in želje po svobodi nad tiranijo.

Njegov odhod iz zapora Victor Vester v bližini Cape Towna, kjer je preživel svoja zadnja leta v ujetništvu, potem ko je bil kar 18 let v zloglasnem zaporu na otoku Robben, je pomenil začetek konca več kot 300-letnega podjarmljenja temnopolte večine v Južnoafriški republiki.

Na volitvah slavil Mandela
Mandela je bil izpuščen, potem ko je takratni predsednik države Frederik de Klerk v parlamentu napovedal, da bo opustil politiko rasnega razlikovanja in odpravil 30 let staro prepoved delovanja Mandelovega Afriškega narodnega kogresa (ANC). De Klerk se je za te poteze odločil zaradi vse večje izolacije južnoafriške bele manjšinske vlade, mednarodnih gospodarskih sankcij države in razpada Sovjetske zveze. Med razloge pa je zagotovo treba šteti tudi Mandelovo karizmo, saj ga je takrat že poznal ves svet.

Leta 1994 so v JAR-u nato izvedli prve demokratične volitve, na katerih je lahko sodelovalo tudi temnopolto prebivalstvo. Uradno je bil odpravljen tudi apartheid. Na volitvah sta slavila Mandela in njegov ANC, tako da je Mandela za naslednjih pet let postal prvi južnoafriški temnopolti predsednik.

Zuma nima lahkega dela
Danes je Mandela star 91 let in je hudo bolan. Vse bolj se izogiba javnim nastopom, njegovi sodržavljani pa upajo, da bo dočakal veliki ponos države - svetovno nogometno prvenstvo, ki ga bo poleti gostila država. Četrtkove spominske slovesnosti v svojem nekdanjem zaporu se sicer ne bo udeležil, prišel pa naj bi poslušat govor zdajšnjega predsednika Jacoba Zume v parlament.

Zuma, ki je pod vse večjim pritiskom, saj so ljudje razočarani nad delom vlade, jeza pa v revnih temnopoltih skupnostih hitro narašča, naj bi v govoru spomnil na optimizem izpred 20 let, a hkrati naj bi iskreno spregovoril tudi o današnjih težavah v JAR-u.

JAR je namreč danes država z največjim prepadom med bogatimi in revnimi na svetu. Brezposelnost se giblje okoli 30 odstotkov, več kot 5,7 milijona ljudi je okušenih z virusom hiv, izredno veliko pa je tudi kriminala, saj vsak dan v povprečju obravnavajo 50 umorov.