V Mehiki je že 6 let dekriminalizirana osebna uporaba marihuane (do 5 gramov), a dejansko to v najnasilnejših državah še vedno prinaša veliko težav s policijo in vojsko, ki vodita srdito vojno s karteli. Foto: Reuters
V Mehiki je že 6 let dekriminalizirana osebna uporaba marihuane (do 5 gramov), a dejansko to v najnasilnejših državah še vedno prinaša veliko težav s policijo in vojsko, ki vodita srdito vojno s karteli. Foto: Reuters
Sežiganje marihuane v Mehiki
Mehika je glavna izstopna točka marihuane in ostalih drog za največji trga na svetu - ZDA. Od kar so v nekaterih zveznih državah ZDA legalizirali marihuano, so se tovrstna prizadevanja močno okrepila tudi v Mehiki in to kljub uradni vojni proti mamilom. Foto: Reuters

Z glasovanjem 4:1 je mehiško vrhovno sodišče odločilo v korist četverice iz "Mehiškega društva za odgovorno in strpno osebno uporabo", ki lahko zdaj prosto goji in kadi marihuano za osebne potrebe. Vrhovno sodišče, najvišja pravosodna ustanova v Mehiki, je odločilo, da je prepoved gojenja omenjenega mamila za osebno uporabo protiustavna.

Dovoljeno gojenje za osebno uporabo
Marihuana se še vedno ne bo smela prodajati, a številni pravni strokovnjaki izpostavljajo, da to odpira vrata za postopno legalizacijo gojenja in uporabe ter potencialno tudi prodaje marihuane. Skupina uspešnih tožnikov se že dve leti na sodiščih prizadeva za dovoljenje rekreativne uporabe priljubljene trave. Že od leta 2009 je v Mehiki sicer legalno, če imaš pri sebi do 5 gramov marihuane, četudi sta bila gojenje in prodaja strogo preganjana.

Cena mamilarske vojne: 106 tisoč mrtvih
Mehika je sicer država na svetu, ki jo najbolj pretresa nasilje, povezano z bojem proti mamilom. V Mehiki tako že od decembra 2006 poteka uradna vojna proti mamilom oz. boj države z mamilarskimi kriminalnimi združbami. V spopadih policije, vojske in dobro oboroženih rivalskih kartelov je v 9 letih tako umrlo že 106 tisoč ljudi, tako je to najbolj krvav spor na svetu zunaj Sirije in Iraka. V letu in pol predsednikovanja Enriqueja Pene Nieta oz. od decembra 2012 je bilo v nasilju, povezanim z bojem proti prekupčevalcem z mamili, ubitih več kot 23 tisoč ljudi.

Tako skupina uspešnih tožnikov, ki jo v javnosti pooseblja uspešni poslovnež Armando Santacruz, hkrati tudi napoveduje, da bi ravno z legalizacijo marihuane odvzeli mamilarskim kartelom pomemben vir prihodka, trga in priložnosti, da v svoje vrste privabijo nove člane.

Lahko politika zaustavi pravni boj?
Na drugi strani je mehiška javnost razdeljena glede legalizacije drog, predsednik Pena Nieto ji odločno nasprotuje tudi v primeru marihuane in je že napovedal odločen političen boj proti spreminjanju zakonodaje. A vseeno je vprašljivo, ali se lahko zaustavijo pobude, ki imajo zdaj jasno podporo v vrhovnem sodišču.

"Če vrhovno sodišče sprejme tako pomemben korak proti legalizaciji drog oz. vsaj nekaterim izmed njih, predlagam, da smo enako previdni in odgovorni tudi pri ustvarjanju določil, ki bi to urejale," je izpostavil eden izmed vrhovnih sodnikov, ki je glasoval za dovoljenje omenjeni četverici, ki zdaj lahko prosto goji in kadi travo.