'Ljubim mjanmarski narod. Aung San Su Či' piše na plakatu za mjanmarsko junakinjo. Foto: EPA
'Ljubim mjanmarski narod. Aung San Su Či' piše na plakatu za mjanmarsko junakinjo. Foto: EPA
Aung San Su Či
Napis na torti: Zmaga, Aung San Su Či končno na svobodi. Foto: EPA

Zahodne države, vzhodne države, ves svet ... Vse se začne s pogovorom.

Aung San Su Či

Dan po izpustitvi iz hišnega pripora, v katerem jo je vojaška hunta zadrževala 15 od zadnjih 21 let, je Aung San Su Či dala intervju za britanski medij BBC. Novinarju je dejala, da sebe vidi "le kot eno izmed delavk za demokracijo v Mjanmaru - to je bila od nekdaj moja naloga in bo še naprej".
Na vprašanje, ali je res, da se je pripravljena pogovarjati z voditelji vojaške hunte, je 65-letna Nobelova nagrajenka odgovorila: "Spore moramo s pogovorom rešiti na štiri oči za mizo. Strinjati se moramo, da se ne strinjamo, ali pa najti odgovor, zakaj se ne strinjamo, ter poskušamo najti vzroke, ki nas ločujejo, če je to sploh mogoče. O toliko stvareh se moramo pogovoriti."


Novinar jo je med drugim vprašal tudi to, zakaj so jo iz hišnega pripora izpustili prav zdaj in ali se boji, da bi jo hunta znova priprla? San Su Či je na prvo vprašanje odgovorila, da bi jo morali izpustiti že lani, "a so vedno znova našli razlog, da me niso izpustili. Verjetno jim je že zmanjkalo razlogov, zakaj bi me še zadrževali".
Glede prestopa nevidne meje, ki bi jo lahko znova pahnil med štiri stene, pa je borka za človekove pravice odgovorila: "Ne, ne bojim se v smislu, ne smem narediti tega ali onega, da me ne bodo znova zaprli. Tako ne razmišljam. Vem pa, da vedno obstaja možnost, da me znova zaprejo. Tega si seveda ne želim, saj če si zaprt, ne moreš delati istih stvari, kot bi jih, če bi bil na prostosti."

San Su Či se očitno namerava vrniti v politiko
"Demokracija pomeni, da lahko ljudstvo nadzoruje vlado. Sama bom sprejela tak nadzor ljudi," je Nobelova nagrajenka za mir dejala v prvem daljšem govoru, s temi besedami pa je po mnenju strokovnakov že nakazala, da bi se lahko znova dejavno vključila v mjanmarsko politično dogajanje. Množica jo je zbrano poslušala, ko je San Su Či svojim privržencem položila na srce: "Morate se postaviti za stvari, ki se vam zdijo pravilne. A če hočemo dobiti tisto, kar mislimo, da je prav, moramo do tega priti na pravilen način, način, ki bo temeljil na demokraciji, svobodi in svobodi govora," je dejala pred sedežem svoje stranke Narodna liga za demokracijo (NLD) v Jangonu. Iz množice je bilo kar naprej slišati vzklike: "Radi imamo Su!"

Do hunte ne goji zamere
Su Či je dodala, da ne čuti sovraštva do vojaške hunte in da je bilo zanjo kljub življenju med štirimi stenami dobro poskrbljeno, kar kaže na to, da je morda pripravljena sodelovati s trenutno oblastjo. Ponovno pa želi dvigniti na noge tudi svojo nedelujočo stranko NLD, zato je prvi večer po izpustitvi na prostost največ časa posvetila prav pogovorom o tem.

Njen prihod na svobodo so pozdravili tudi mnogi svetovni voditelji in skupine za človekove pravice. "Dejala je, da bi rada spoznala resnične, iskrene želje državljanov in slišala njihov glas in se šele nato odločila, kako naprej," je dejal njen sodelavec Ohn Kjaing. Državni časopis Nova luč Mjanmara je sicer zapisal, da so Su Či "pomilostili, ker se je lepo obnašala".

Strankarski ali državni boj?
Su Či so iz pripora spustili šest dni po prvih splošnih volitvah v 20 letih, ki so jih dobile stranke z močno podporo vojske, zato so mnogi dogodek označili za farso in prevaro. Njena stranka je na volitvah leta 1990 sicer zmagala, a se nikoli ni dejansko povzpela na oblast, saj so ji to preprečili. Tudi zdaj še ni znano, kakšna bo njena vloga v mjanmarski politiki. Nekateri so namreč prepričani, da bi se morala otresti svoje stranke: "Imamo jo za narodno voditeljico, zato ne sme pripadati samo eni skupini ali stranki. Aung San Su Či pripada celotnemu narodu," je dejal Khin Maung Sve.

Neizkoriščene možnosti
Mjanmar ima velika nahajališča zemeljskega plina, mineralov in lesa, kljub temu pa država velja za eno najbolj skorumpiranih na svetu. Etnične, do zob oborožene skupine, nadzirajo ene največjih nasadov maka, iz katerega pridobivajo opij, gospodarstvo je v celoti v rokah vladajoče vojaške elite, okoli tretjina izmed 50 milijonov ljudi v državi pa živi pod mejo revščine.

Zahodne države, vzhodne države, ves svet ... Vse se začne s pogovorom.

Aung San Su Či