Ameriški, irski in britanski raziskovalci so pilotno študijo izvajali pol leta in jo v prejšnji teden objavljenem poročilu označili za "izjemen uspeh v skoraj vseh dimenzijah".

903 zaposleni, ki so sodelovali v preizkusu štiridnevnega, 32-urnega delovnega tedna, so bili navdušeni, saj so poročali o nižji stopnji doživljanja stresa, utrujenosti, nespečnosti in izgorelosti ter izboljšanju telesnega in duševnega zdravja. 97 odstotkov sodelujočih želi nadaljevati skrajšani delovni teden.

Sodelovalo je 33 podjetij, večinoma iz administrativnega, informacijskega in storitvenega sektorja, ki so zadovoljstvo z novim režimom dela na lestvici od 1 do 10 ocenili z 9. Podjetja so med preizkusom v povprečju celo povečala prihodke za osem odstotkov. Dve tretjini sodelujočih "zagotovo" ostajata pri štiridnevnem delovnem tednu.

"Največji izziv je prepričati vodilne v podjetjih"

Raziskava je potekala pod okriljem novozelandske organizacije 4 Day Week Global, ki se zavzema za uvajanje štiridnevnega delovnega tedna na svetovni ravni. "Največji izziv je prepričati vodilne v podjetjih, da je lahko štiridnevni delovni teden primeren tudi zanje. Številnim je zasnova sicer všeč, vendar trdijo, da v njihovem podjetju ni izvedljiv," je za MMC povedala sodelavka 4 Day Global Hazel Gavigan.

Pri 4 Day Week Global, ki podjetjem pri prehodu ponujajo tudi izobraževanje in mentorstvo, opozarjajo na napačno predstavo, da bodo ljudje morali za dosego enakih rezultatov delati več ali intenzivneje.

"Povprečen delavec vsak dan izgubi od dve do tri ure"

Glavna sprememba v delovnem procesu je namreč optimizacija. "Skoraj vsa podjetja, ki preidejo na štiridnevni teden, naredijo tri poglavitne stvari: korenito skrajšajo in preoblikujejo sestanke, bolj premišljeno uporabljajo tehnologijo ter preoblikujejo delovni dan tako, da vanj vključijo obdobja za osredotočeno delo, sestanke in druženje," pojasnjuje sogovornica.

V sto let stari zasnovi petdnevnega delovnega tedna namreč zaposleni veliko časa porabijo za nepotrebne obveznosti. "Študije kažejo, da povprečen delavec vsak dan izgubi dve do tri ure zaradi nekoristnih sestankov, nepravilne uporabe tehnologije in motečih dejavnikov. Štiridnevni delovni teden je torej že tu, le da ga ne vidimo, ker je skrit pod temi zastarelimi praksami," je za MMC še poudarila Hazel Gavigan.

Koncept zasnovan za delovna mesta v pisarnah

Pri tem sicer priznavajo, da štiridnevni delovni teden "ni pristop, ki bi ustrezal vsem". Koncept štiridnevnega delovnega tedna je prvotno zasnovan za delovna mesta, ki se tradicionalno opravljajo v pisarnah, kot so administracija, sektor informacijske tehnologije in strokovne storitve.

Vendar so raziskave pokazale, da se lahko obnese tudi v proizvodnji, prodaji na drobno in v turističnem sektorju. "Verjamemo, da lahko nekatere različice štiridnevnega tedna delujejo v celotnem gospodarstvu v različnih panogah," pravi sogovornica. V nedavno opravljenem preizkusu so sodelovala tudi podjetja s področij zdravstva in izobraževanja.

Študija: številne koristi 32-urnega delovnega tedna

Delavci med zadnjim polletnim preizkusom v štirih dneh na teden v službi niso ostajali dlje. Njihov delovni teden se je torej s 40 ur skrajšal na 32 ur, pri tem pa so ohranili enako plačilo.

Avtorji poročila z naslovom Ocena globalnih preizkusov skrajšanega delovnega časa brez znižanja plačila navajajo, da delavci ob tem v povprečju niso zaznali povečanja intenzivnosti oziroma tempa dela.

Šlo je za relativno mlado skupino zaposlenih, saj je bila polovica mlajših od 35 let. Dve tretjini med njimi bivata s partnerji, tretjina ima otroke. Večina poroča, da so imeli več časa za družinske dejavnosti, manjkrat pa je prihajalo do konfliktov, povezanih z usklajevanjem službe in družinskega življenja.

Več časa porabili za konjičke in gospodinjenje

Splošno zadovoljstvo z življenjem se je na lestvici od 1 do 10 v povprečju dvignilo s 6,64 na začetku na 7,53 ob koncu študije. Na dodatni dela prost dan so udeleženci največ časa namenili prostočasnim dejavnostim oziroma konjičkom (5 ur), gospodinjskim opravilom in skrbi za družinske člane (3,5 ure) ter osebni negi oz. skrbi (2,6 ure). Zelo majhen odstotek je dela prost dan izkoristil za dodatno službo.

Nekatera podjetja so sama izbrala, kateri dan bodo delavci ostali doma, druga so odločitev prepustila njim. V povprečju je skoraj polovica udeležencev bila prostih ob petkih, četrtina ni imela ustaljenega dneva počitka, po trije odstotki so bili prosti ob ponedeljkih oziroma sredah.

Vsa podjetja po preizkusu naklonjena 4-dnevnemu tednu

Tudi podjetja so bila namreč zelo zadovoljna z uvajanjem štiridnevnega delovnega tedna. Izpolnjene vprašalnike je avtorjem vrnilo 27 od 33 sodelujočih podjetij.

Podjetja na lestvici od 1 do 10 so splošno zadovoljstvo s 4-dnevnim tednom ocenila z 9. Dve tretjini sodelujočih podjetij "zagotovo" ostaja v tej ureditvi dela, nobeno izmed podjetij pa ni negativno nastrojeno do 4-dnevnega delovnega tedna.

V preiskavo vključena podjetja iz različnih sektorjev

Podjetja sicer prihajajo iz različnih sektorjev – večina (12) iz administracije, informacijskih tehnologij in telekomunikacij, sledijo ponudniki profesionalnih storitev (9), vključene pa so bile tudi neprofitne organizacije ter podjetje iz sektorjev proizvodnje, izobraževanja, prehrane in zdravstva.

Večinoma gre za mala podjetja, polovica jih je imela do deset zaposlenih, le tri podjetja pa so imela več kot 50 zaposlenih.

V času krajšega delovnega tedna so se prihodki povišali

Prihodki podjetij so se med študijeo zvišali. V povprečju so se od začetka do konca študije prihodki podjetjem povečali za osem odstotkov in za 38 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Povečalo se je tudi zaposlovanje, saj je na začetku študije sodelujočih 33 podjetij zaposlovalo 903 ljudi, ob koncu pa 969.

Kako je mogoče, da podjetje ob manjši količini dela ustvari več prihodkov? "Obstaja veliko dejavnikov, ki lahko prispevajo k tej ugotovitvi, a na splošno so ljudje v 4-dnevnem tednu bolj motivirani in zmožni delati bolje," odgovarja Hazel Gavigan.

Okoljske koristi – manj vožnje na delo

Avtorji študije Ocena globalnih preizkusov skrajšanega delovnega časa brez znižanja plačila, ki je nastala v sodelovanju kolidža v Bostonu, univerzitetnega kolidža v Dublinu ter Univerze Cambridge, kot ključno lastnost poudarjajo, da je prinesla koristi na vseh treh analiziranih področjih: družbenem (zaposleni), ekonomskem (podjetja) in tudi okoljskem.

Raziskovalci priznavajo, da so zbrani podatki glede ogljičnega odtisa nepopolni, saj jim ni uspelo zbrati podatkov, s katerimi bi izračunali spremembe pri porabi energije v gospodinjstvih delavcev in v podjetjih.

Razpoložljivi podatki so kljub temu opogumljajoči. Večina delavcev je zaradi manjšega števila delovnih dni namreč pričakovano porabila manj časa za prevoz na delo. V povprečju se je ta s 3,5 znižal na 2,6 ure na teden.

Med udeleženci je na začetku študije 57 odstotkov za prevoz na delo uporabljalo osebni avtomobil. Ob koncu študije je delež znašal 53 odstotkov. Rahlo se je povečalo število ljudi, ki so kolesarili ali hodili na delo.

Čas za upokojitev 40-urnega delovnega tedna?

Avtorji navajajo še ugotovitev, da so delavci ob koncu preizkusa bistveno bolj cenili svoje delo kot ob začetku. 70 odstotkov vprašanih je namreč dejalo, da bi za vrnitev na 5-dnevni delovni teden zahtevalo od 10 do 50 odstotkov višjo plačo. 13 odstotkov se ne bi vrnilo na 5-dnevni delovni teden za noben denar.

"Ugotovitve bi morale biti močan signal delodajalcem, da je čas za upokojitev skoraj sto let stare konvencije petdnevnega 40-urnega tedna in začetek sprejemanja štiridnevnega, 32-urnega delovnega tedna," končuje poročilo.

Sogovornico Hazel Gavigan smo še povprašali, kako pri promociji štiridnevnega delovnega tedna nagovarjajo skeptike. "Poudarimo poslovne koristi, kot so boljše zaposlovanje in zadrževanje delavcev, izboljšana produktivnost in uspešnost ter rast prihodkov. Nato poudarimo dodatne družbene in okoljske koristi, kot so zmanjšane ravni stresa in izgorelosti, višje ravni zadovoljstva z življenjem in bolj trajnostno ter ekološko vedenje," pravi sogovornica in dodaja, da smo – vsaj v pisarniškem sektorju – pripravljeni na spremembo: Gre samo za vprašanje, ali so ljudje pripravljeni poskusiti".