Španci žalujejo za žrtvami sinočnjih napadov. Foto: Reuters
Španci žalujejo za žrtvami sinočnjih napadov. Foto: Reuters
Španski vrh ob poklonu žrtvam. Foto: Reuters
Donald Trump je razburil s svojim drugim tvitom. Foto: Reuters
V napadih v Kataloniji je skupno umrlo 14 ljudi. Foto: Reuters
Po napadih novi pozivi k boju proti terorizmu

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je sporočil, da so Združeni narodi solidarni s špansko vlado v njenem boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu. Italijanski premier Paolo Gentiloni je na Twitterju sporočil, da je Italija tesno na strani lokalnih in španskih oblasti. "Naše misli so s prizadetimi," je dodal.

Po tem, ko je včeraj sožalje Španiji izrekel že slovenski premier Miro Cerar, je sožalno pismo španskemu kralju Filipu VI. poslal še predsednik republike Borut Pahor, ki je v imenu Slovenije izrazil sožalje državljanom Španije, ob tem pa dodal, da ga je vest o dogodku globoko pretresla in prizadela. Sožalje je izrazil tudi svojcem in prijateljem žrtev, vsem ranjenim pa zaželel čimprejšnje okrevanje. "V teh težkih trenutkih smo v mislih in srcu z njimi," je zapisal.

Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila sožalje svojcem in žrtvam in poudarila, da terorizem ne bo premagal odprtega načina življenja v Barceloni, ki jo je označila kot mesto "lepote, strpnosti, veselja do življenja, miroljubne interakcije med ljudmi iz vseh držav in vseh kultur". "Terorizem nas ne more premagati," je bila odločna ter poudarila, da "smo združeni v odločenosti, da ne bomo dovolili tem morilcem, da nam preprečijo naš način življenja". Po pogovoru z vodji svojih krščanskih demokratov (CDU) je še povedala, da bo stranka kljub napadu nadaljevala s kampanjo pred septembrskimi volitvami, saj gre za "praznovanje demokracije", da pa se bodo spomnili žrtev z minutami molka in da glasba ne bo glasna.

Minuta molka v Bruslju
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v tvitu sporočil, da so njegove misli z Barcelončani in da "nas takšno barbarstvo ne bo nikoli prestrašilo". Na poslopju komisije v Bruslju so v znak žalovanja zastave na pol droga, žrtvam pa so se poklonili z minuto molka. Kanadski premier Justin Trudeau je dejal, da Kanada žaluje s Španijo in da zavrača nasilje v vseh njegovih oblikah. "Skupaj moramo obnoviti našo zavezo zaščititi svobodo v družbah, ki se zavzemajo za enotnost, odprtost in vključenost," je zapisal in potrdil nadaljnje sodelovanje Kanade z mednarodno skupnostjo v boju proti terorizmu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da se mora civiliziran svet skupaj boriti proti terorizmu, da bi ga premagal. Sožalje žrtvam, Španiji in njenim državljanom, je izrazil tudi mehiški predsednik Enrique Pena Nieto, ki je poudaril zavračanje terorizma v vseh njegovih oblikah. Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je dejal, da Turčija obsoja "ta gnusen teroristični napad". Kitajski predsednik Ši Džinping in premier Li Kečjang sta poslala sožalno brzojavko španskemu kralju in premierju. "Kitajska odločno nasprotuje vsem oblikam terorizma, podpira prizadevanja v boju proti terorizmu ter mir in stabilnost, želela pa bi tudi sodelovati s Španijo pri okrepitvi protiterorističnih operacij," je poudaril predsednik.

Madžari bi krepili meje
Tudi Madžarska je izrazila zavezanost boju proti terorizmu v Evropi in na mednarodni ravni. Madžarski premier Viktor Orban je ob tem v sožalni brzojavki španskemu kolegu Marianu Rajoyu dejal, da "ta grozljiv napad krepi naše prepričanje, da je najbolj pomembna naloga v prihodnjem obdobju vnovična vzpostavitev varnosti Evrope in njenih prebivalcev". Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto pa je poudaril povezavo med nezakonitimi migracijami in terorizmom, ob "naraščajoči teroristični grožnji Evropi" pa na pomen krepitve schengenskih meja in spremembe migracijske politike Bruslja.

Avstrijski predsednik Alexander van der Bellen je dejal, da so "Evropa in ves svet združeni proti terorizmu". Tudi Poljska je izrazila sožalje Španiji ob napadu in ji sporočila, da ji stoji ob strani, ob tem pa izrazila zavezo sodelovanju v "mednarodnih prizadevanjih za obrambo civilizacije, življenja, dostojanstva in prihodnosti".

Trumpov drugi tvit pod drobnogledom
Znova pa naslovnice polni tvit Donalda Trumpa. Predsednik ZDA, ki se te dni doma otepa kritik zaradi neprimernega odziva na nasilje neonacistov v Charlottesvillu, je bil v prvem odzivu na napad v Barceloni diplomatski: "ZDA obsojajo teroristični napad v Barceloni in bomo storili kar koli je treba, da bi pomagali. Ostanite močni, radi vas imamo!" A že naslednji tvit se zdi, da je zaobšel njegove svetovalce. "Preučite, kaj je storil ameriški general Pershing s teroristi, ko jih je ujel. 35 let je bil mir z radikalnim islamskim terorizmom!"

O čem je govoril in kdo je bil general John Pershing? Gre za že davno podrt mit (skratka, lažna novica, če uporabimo Trumpovo terminologijo) o generalu, ki se je v začetku 20. stoletja na Filipinih boril v ameriško-filipinski vojni. O Pershingu je po spletu krožil mit, da je zbral 50 osumljenih islamskih teroristov, nato pa svojim možem ukazal, naj jih 49 ustrelijo s kroglo, namočeno v prašičjo kri (prašiči so v islamu umazana bitja), 50. moža pa izpustijo in pošljejo nazaj k svojim, da bi povedal, kaj se je zgodilo. Trump je zgodbo povedal že med predvolilno kampanjo, zdaj pa jo je ponovil, kljub temu da so si zgodovinarji enotni, da ni niti trohice resnice v tej zgodbi. Ironično je, da Trump trdi, da je trajalo tako dolgo, da obsodi skrajneže v Charlottesvillu, ker "se vedno hoče prepričati o dejstvih".

Precej več odobravanja (in t. i. "retvitov") je s svojim tvitom požel nekdanji predsednik ZDA Barack Obama, ki je s svojim odzivom na nasilje v Charlottesvillu ta teden podrl rekord Twitterja. "Z Michelle misliva na žrtve napadov v Barceloni in njihove družine. Američani bomo vedno podpirali naše španske prijatelje. Un abrazo (šp. objem, op. a.)."

Po napadih novi pozivi k boju proti terorizmu