V Turčiji so v valu aretacij priprli tudi nečaka klerika Fethullaha Gülena, ki živi v ZDA. Foto: Reuters
V Turčiji so v valu aretacij priprli tudi nečaka klerika Fethullaha Gülena, ki živi v ZDA. Foto: Reuters
Turčija
Čas po poskusu udara v Turčiji zaznamujejo obsežne čistke, ki segajo od vojske, policije in sodstva do šolstva. Na udaru so tudi mediji. Foto: Reuters

Muhammet Sait Gülen je bil aretiran v Erzurumu na vzhodu Turčije, od koder izhaja njihova družina. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP gre za prvega sorodnika Gülena, ki so ga v najnovejši čistki v državi prijele turške oblasti.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je odgovornost za poskus udara pripisal privržencem v ZDA živečega klerika Fethullaha Gülena, sicer nekdanjega Erdoganovega dolgoletnega zaveznika. Gülen vztraja, da z udarom nima nič, in ga obsoja.

Turški minister za evropske zadeve Omer Celik je Gülena medtem označil za "nevarnejšega od Osame bin Ladna", njegovo gibanje pa za "brutalnejše od Islamske države". Medtem ko se t. i. Islamska država bori za svoj cilj "neposredno", poskuša Gülenovo gibanje "uničevati od znotraj", je povedal v današnjem pogovoru z novinarji v Ankari.

Kot je v sredo po sejah sveta za nacionalno varnost in vlade pojasnil namestnik premierja Numan Kurtulmus, je namen izrednih razmer, ki so jih v Turčiji razglasili za tri mesece, pregon t. i. vzporednih struktur Gülena.

Aretacije se nadaljujejo
Potem ko je Turčija v četrtek uvedla izredne razmere, v tem času pa bo država zamrznila evropsko konvencijo o človekovih pravicah, so aktivisti za zaščito človekovih pravic, med drugim tudi iz mednarodnega združenja Amnesty International, opozorili turške oblasti, da lahko pridržanje osumljenca traja največ štiri dni, nato pa ga je treba privesti pred sodnika, ki mora ugotoviti, ali se zanj odredi pripor.

Kljub temu so v turškem uradnem listu danes objavili odlok, da lahko pridržanje po novem traja do 30 dni. Obenem je objavljen odlok, da mora prenehati delovati 1.043 zasebnih šol ter 1.229 združenj in ustanov. Gre za prve uradno objavljene nove odloke po razglasitvi izrednih razmer.

V Turčiji so po spodletelem poskusu državnega udara pred tednom dni prijeli več kot 10.000 ljudi, od tega jih je več kot 4.000 v priporu. Med aretiranimi so vojaki, policisti, sodniki, tožilci in državni uradniki, pa tudi 300 pripadnikov enote, ki varuje predsednika države. Med zadnjimi priprtimi je guvernerka province Sinop ob Črnem morju Yasemin Ozata.

Erdogan: EU pristranski in poln predsodkov
Erdogan pa se je obregnil ob odzive iz EU-ja na zadnje dogajanje v Turčiji. Evropska unija je po njegovih besedah pristranska v sodbah o najnovejšem dogajanju v Turčiji. "Dajejo nasprotujoče si izjave. So pristranski in polni predsodkov," je dejal.

V pogovoru za francosko televizijo France24 je Erdogan dejal, da je imel EU že od nekdaj predsodke glede Turčije in tako bo najverjetneje tudi v prihodnje. "Že 53 let nas Evropa pusti čakati pred vrati," je dejal. "Smo v boljšem stanju kot nekatere druge države, ki so postale članice. Nobeni drugi ni bilo treba tako trpeti kot nam," je dodal.

Zunanji ministri EU-ja so pred dnevi v Bruslju ostro obsodili poskus vojaškega udara v Turčiji, hkrati pa so pozvali Ankaro k spoštovanju demokratičnih načel. Turške oblasti, vključno s policijo in varnostnimi silami, so pozvali k zadržanosti in opozorili, da bi morebitna uvedba smrtne kazni, ki jo je napovedal Erdogan po spodletelem državnem udaru, zavrla turško približevanje EU-ju.

Bruselj in nekateri predstavniki posameznih evropskih držav so tudi izrazili pomisleke glede razglasitve izrednih razmer in priprtja na tisoče ljudi v Turčiji, a Ankara pojasnjuje, da gre za podobne ukrepe, kot so bili sprejeti v Franciji po terorističnih napadih.

Erdogan je v pogovoru poudaril, da se v svojih ravnanjih ravna po volji turškega ljudstva. "Če bo moje ljudstvo, moja država zahtevala smrtno kazen, če bodo predstavniki mojega ljudstva v parlamentu temu pritrdili, moram upoštevati to zahtevo," je povedal. "V demokraciji je najvišja oblast v rokah ljudi," je dodal.

Izpostavil je še, da je Turčija pomagala EU-ju pri spopadanju z valom beguncem. "Služili smo ji kot ščit, oni so dajali obljube, ki pa jih niso držali," je dejal. Turški minister za evropske zadeve Celik je medtem poudaril, da se dogovor med Turčijo in EU-jem glede beguncev nepretrgoma izvaja še naprej. Spodleteli vojaški udar izpred tedna dni in dogajanje po njem po Celikovih besedah tudi "ne pomenita konca turške poti" v EU. "Mislimo, da je čas za nov moment," je dejal v pogovoru z novinarji v Ankari.