Številni demokrati pričakujejo, da bo uporni Sanders naslednji teden le klonil in uradno podprl kandidaturo Hillary Clinton. Foto: Reuters
Številni demokrati pričakujejo, da bo uporni Sanders naslednji teden le klonil in uradno podprl kandidaturo Hillary Clinton. Foto: Reuters
Jill Stein je na volitvah leta 2012 zbrala 0,36 odstotka glasov, s čimer pa je bila še vseeno najuspešnejša ženska predsedniška kandidatka v zgodovini ZDA. Foto: Reuters
Steinovo naj bi Zeleni za svojo predsedniško kandidatko podprli na svoji konvenciji prihodnji mesec. Foto: Reuters
Letošnje volitve so specifične tudi zato, ker sta tako Donald Trump kot Hillary Clinton izjemno nepriljubljena. Nanju pozitivno gleda manj ljudi kot negativno. Foto: Reuters
Barack Obama, ki je do mesta predsednika prišel prav z zmago nad Hillary Clinton na strankarskih volitvah leta 2011, je svojo nekdanjo tekmico podprl po tem, ko je postalo jasno, da Sanders ne more zbrati dovolj delegatov. Foto: Reuters
Jill Stein se je rodila leta 1950 v Chicagu. Je Judinja, njeni starši prihajajo iz ruskih judovskih družin, ona pa je s pohvalo na Harvardu diplomirala iz psihologije, sociologije in antropologije, preden je študij nadaljevala na harvardski medicinski fakulteti, na kateri je diplomirala leta 1979. Foto: Reuters

njeno mesto in nadaljuje svoj boj za Belo hišo.

Steinova je za Guardian povedala, da se v zadnjih tednih številni Sandersovi podporniki zgrinjajo k Zelenim, ne pa k Hillary Clinton. 66-letnica, ki je bila predsedniška kandidatka Zelenih že na zadnjih volitvah leta 2012, pravi, da je njen cilj doseči 15-odstotno podporo v anketah povsem uresničljiv, kar bi ji omogočilo nastop na TV-soočenjih s Clintonovo in republikanskim kandidatom Donaldom Trumpom.

Kljub temu pa je Steinova, potomka ruskih Judov in diplomantka elitnega Harvarda, pripravljena svoje mesto odstopiti Sandersu, kar bi nedvomno razveselilo podpornike 74-letnega demokratičnega socialista, a potencialno razdejalo demokratsko stranko.

"Bernieja sem povabila, naj razmisli o sodelovanju - vse je mogoče. Če bi sprevidel, da ne moreš imeti revolucionarne kampanje v protirevolucionarni stranki, bi bil dobrodošel pri Zelenih. Lahko bi bil naš kandidat in zgradil politično gibanje," meni do zdaj najuspešnejša ženska predsedniška kandidatka, ki je pred štirimi leti zbrala 0,36 odstotka glasov.

Bo Sanders le podprl Hillary?
Kot je povedala Steinova, je svojo ponudbo ob koncu strankarskih volitev naslovila neposredno na Sandersa, ni pa še prejela odgovora. Do presenetljivega posredovanja Steinove prihaja sredi
ugibanj, da naj bi Sanders naslednji teden le uradno podprl Hillary Clinton. To bi Zelene razočaralo. "Če bo še naprej izrekal svojo trdno vero v demokratsko stranko, bodo številni njegovi podporniki zelo razočarani," je dejala Steinova. "To politično gibanje bo živelo naprej in se ne bo pokopalo na pokopališču ob Hillary Clinton."

Po besedah Steinove je demokratska stranka proti Sandersu vodila pravo "psihološko vojno" in sabotirala njegove poskuse, da bi osvojil strankarsko nominacijo. Številni izmed njegovih mladih,
progresivnih podpornikov se zdaj raje selijo k Zeleni stranki, kot pa da bi podprli Clintonovo, pravi Steinova. "Ne pričakujem čudežev, a tudi ne izključujem, da bi lahko na te volitve privabili 43 milijonov mladih volivcev. Priča smo norim volitvam, vsako pravilo v učbeniku je bilo postavljeno na glavo. Na žalost je bilo to po večini uporabljeno za vzpon sovražnih demagogov, kot je Donald Trump, lahko pa se to izkoristi tudi na način, ki bi dejansko naslovil potrebe ljudi."

Zeleni obljubljajo brezplačni študij
Steinova, nekdanja zdravnica, ki je postala okoljevarstvena aktivistka, skuša privabiti mlade volivce z obljubo brezplačnega višjega šolanja in izbrisom študentskih dolgov, kar je še korak dlje od Sandersa. Zeleni imajo tudi precej ambicioznejši okoljevarstveni program in zunanjepolitični program, ki predvideva precej manj posredovanja v tujini. S takim programom so precej bližje Sandersu kot Clintonovi, ki ji številni očitajo, da dela prevelike kompromise pri liberalnih vprašanjih in je jastrebovska pri zunanjepolitični agendi.

Kandidatka Zelenih pravi, da je Clintonova za številne mlade, okoljsko ozaveščene volivce, ki so tako trumoma podprli Sandersa, preprosto nesprejemljiva. "Hillary je kraljica vrtanja. Nori bi bili, če bi od nje pričakovali, da se spoprime s podnebno krizo - tega se bodo ljudje kaj kmalu zavedli, če postane predsednica. Naj Trump govori še tako strašljivo, Hillary pa ima strašljivo zgodovino vojnega hujskaštva in neoliberalizma," opozarja Steinova. "Napaka je misliti, da bo manjše zlo stvari popravilo. Veliko ljudi je pahnjenih v neoliberalistično nočno moro. Vojne nas črpajo tako moralno kot finančno. Ko so republikanci izvoljeni, se ljudje vsaj prepirajo - ko pa so izvoljeni demokrati, so ljudje uspavani v samozadovoljnost in zaspijo."

Ob tem morda velja izpostaviti še eno temo, ki mlade demokratske volivce ali pa tiste demokratske volivce, ki so naveličani esteblišmenta in washingtonske direktive, odvrača od Clintonove - dogovor o čezatlantskem prostotrgovinskem partnerstvu (TPP). Sporni sporazum podpirata tako Clintonova kot Obama, Sanders in Trump pa mu nasprotujeta, saj predvideva še večjo moč korporacij, posledično pa tudi izgubo delovnih mest v samih ZDA in selitev obratovanj v tujino. Čeprav so Sandersovi podporniki vse do zadnjega upali, da se bo demokratska stranka izrekla proti TPP-ju, pa je ta po žolčni debati tega sinoči podprla.

Zeleni kot jeziček na tehtnici?
Steinova ima sicer še kar nekaj dela, če hoče povabilo na soočenja - trenutno ji ankete kažejo od 4- do 6-odstotno podporo, skoraj devetina volivcev pravi, da ne ve dovolj o njej, da bi lahko izrekala sodbe, zadnje ankete pa kažejo, da je kar velik del Sandersovih podpornikov novembra vseeno pripravljen podpreti sicer vsesplošno nepriljubljeno Clintonovo, da bi preprečili zmago Trumpa, na katerega še manj Američanov gleda pozitivno kot na Hillary.

Strokovnjaki so si enotni, da Zeleni nikakor ne morejo blizu, lahko pa v primeru tesnih volitev njihov kandidat prevesi tehtnico na stran enega ali drugega, kot se je to zgodilo leta 2000, ko je Ralph Nader demokratu Alu Goru odžrl ravno dovolj glasov, da je predsednik za las postal George W. Bush.

Na to je v nedavnem intervjuju za MMC opozoril tudi nekdanji CNN-ov politični analitik Bill Schneider, danes gostujoči profesor politologije na kalifornijski univerzi (UC), ki je ob tem izpostavil še enega t. i. kandidata "tretje stranke", libertarca Garyja Johnsona. "Johnson je popolnoma neznan in ljudje ne vedo kaj dosti o njem. Se pa v nekaterih anketah, kjer je njegovo ime dejansko na voljo, že bliža 10 odstotkom. Veliko ljudi nima pojma, kdo je Gary Johnson, a ga vidijo kot povsem razumno alternativo ob dveh, ki ju ne marajo. Če bo povabljen na soočenja, bo obravnavan kot enakovreden tekmec, in če se bo tam solidno odrezal, mu bo podpora zrasla. Čeprav ne bo nikdar, ampak res nikdar, zmagal, ne vemo, ali bo odvzel več glasov Clintonovi ali Trumpu," napoveduje Schneider.