Morda stara tamkajšnja anekdota najbolje ponazarja otoški duh. Na konferenci se srečata profesor španščine in profesor gelskega jezika ter začneta debato o svojih jezikih. "Povej mi," reče profesor španščine, "imate v gelskem jeziku izraz za špansko frazo mañana, mañana?" Profesor s Hebridov pomisli, nato pa odgovori: "Ne, mislim, da v gelščini nimamo besede, ki bi podajala tak občutek neodložljivosti."
Šala namiguje na počasnejši življenjski ritem, ki ga lahko pričakujete v gelskih skupnostih na Hebridih. Najbolj znani arhipelag ob zahodni obali Škotske sestavljata dve glavni skupini: Notranji in Zunanji Hebridi.
Notranje sestavljajo izjemno prvinski, neokrnjeni otoki, od katerih jih je kar 36 neposeljenih: Islay, Jura, Skye, Mull, Raasay, Staffa, Small Isles … Zunanji Hebridi pa so veriga več kot 100 otokov, med njimi so Barra, Benbecula, Berneray, Harris, Lewis, North Uist, South Uist in St Kilda.
Na robu morja
Na Zunanjih Hebridih kar 60 odstotkov populacije uporablja gelščino, po pravljično lepi viharniški pokrajini pa so raztresene stare tipične otoške blackhouses (nizke kamnite koče s streho iz ruše in prstenimi tlemi).
Vera ima še vedno pomembno vlogo, še zlasti na protestantskem severu, kjer trgovine in pubi ob nedeljah zaprejo svoja vrata, številni namestitveni ponudniki pa raje vidijo, da gostje ne prihajajo ali odhajajo na sabbath (soboto, op. a.). Rimokatoliški jug je glede teh stvari malce bolj sproščen.

Če iščete pobeg od stresnega vsakdana civiliziranega sveta, so Hebridi, kar v poetični nordijski izpeljanki pomeni "otoki na robu morja", prava destinacija za vas. Pokrajina je tipično severnjaška, gola in občasno turobna, a s širnimi pogledi na nebo in morje, s peščenimi sipinami, z divjimi cvetlicami, z bleščeče belimi peščenimi plažami, z veličastnim grapavim hribovjem (med najstarejšim v Evropi) in romantičnimi jezerci.
Po navdih na otoke
In potem je tu še fascinantna otoška preteklost, ki sega v čas 6.500 let pred našim štetjem in ki jo obujajo neolitski menhirji, vikinška krajevna imena, opuščena polja in v ljudski domišljiji še živi spomini na stare čase. Danes je večina otokov očarljiva mešanica prvinske narave in slikovitih vasic, polnih umetniških ateljejev in starinskih innov.
Ni čudnega, da so Hebridi služili kot gojišče in inspiracija številnih največjih literatov in umetnikov. George Orwell je v izolaciji na Juri napisal svoj sloviti roman 1984, deli Marie Rose in Peter Pan pisca J. M. Barrieja je navdihnil oddih na Harrisu. Edgar Allan Poe omenja Hebride v svoji pesmi The Valley of Unrest (Dolina nemira), roman Virginie Wolf K svetilniku pa je zgodba o družinski počitniški hiši na Hebridih.
V spodnji fotozgodbi podrobneje o Hebridih, surovih, a obenem veličastnih otokih na evropskem severu.