Kaj počnete na medmrežju? Kaj iščete, kdaj ste prisotni, kaj vas zanima? Težnja (pa tudi potreba) po nadzoru spletnih uporabnikov ni novost. Je pa z osnutkom predloga novele zakona o elektronskih komunikacijah, ki je trenutno še na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, v pripravi še en korak k lažjemu sledenju državljanom. Ministrstvo po odstopu Gregorja Golobiča (Zares) vodi SD-jev Igor Lukšič.

V praksi trajna hramba podatkov
Po 149. členu osnutka je ponudnik medmrežnih storitev dolžan do enega leta po prekinitvi pogodbe hraniti podatke o vseh uporabnikovih dostopih do medmrežja. Baza podatkov bo nova in ločena od drugih baz. Kot poroča portal Slo-Tech, to v praksi prinaša trajno hrambo teh podatkov. Če uporabnik ne bo nikoli menjal ponudnika, kar dosmrtno.

Po veljavni ureditvi se tovrstne podatke hrani do največ osmih mesecev od njihovega nastanka. Podatki bi med drugim vključevali uporabnikovo IP-številko (identifikacijska številka, ki jo ponudnik dodeli posameznemu računalniku, ko se ta priklopi na medmrežje) ter čas dostopa.

Zainteresirana javnost ima možnost podati pripombe in predloge na zakonski osnutek najkasneje do 28. novembra letos.

Zaradi čezmernega prenašanja s spleta ne bomo šli v zapor
To je še ena v seriji zakonodajnih poskusov uvedbe ostrejšega nadzora nad medmrežjem. Kot smo že pred časom poročali, je vlada z zdaj že sprejeto novelo kazenskega zakonika grozila z zaporno kaznijo vsakomur, ki bi imel na računalniku neupravičeno nameščeno programsko ali avtorsko opremo v vrednosti več kot 5.000 evrov. Po pritisku javnosti so sicer sporni člen spremenili – tistim, ki tovrstne vsebine ne posedujejo z namenom prodaje, zaporna kazen ne grozi več.

Poleg tega je, sicer neuspešno, prišlo do poskusa uveljavitve ureditve, po kateri bi policisti lahko dostopali do informacij baznih postaj mobilne telefonije brez sodne odredbe.