Pospeševalnik je 11 metrov pod zemljo. Foto: Luka Hvalc
Pospeševalnik je 11 metrov pod zemljo. Foto: Luka Hvalc
Peter Križan je uradni govorec projekta Belle II. Foto: Luka Hvalc

Eksperiment Belle, ki je imel zelo pomembno vlogo pri potrditvi teorije dobitnikov Nobelove nagrade za fiziko leta 2008, bodo zdaj še nadgradili. Zelo pomembno vlogo pri odmevnih poskusih v fiziki osnovnih delcev imajo tudi Slovenci. "Z vašimi znanstveniki sodelujemo zelo dobro, pri projektu jih dela 15," je povedal Masanori Jamauči, namestnik direktorja KEK-a.

Križan: Gre za enega najpomembnejših eksperimentov
Vodja mednarodne raziskovalne skupine je Peter Križan z Inštituta Jožefa Štefana. "Gre za enega najpomembnejših eksperimentov v fiziki v zadnjih desetih letih. V pospeševalniku trkamo pozitrone in nevtrone pri energijah, ki so ravno pravšnje, da dobimo pare mezonov B. Na njihovih razpadih lahko študiramo lastnosti reakcij med osnovnimi delci," pravi Križan.

Reportažo iz Japonske lahko poslušate na spletni strani Vala 202.

Poleg Križana, ki je vodja mednarodne raziskovalne skupine, je koordinator fizikalnega programa Boštjan Golob, Samo Korpar pa je vodja detektorskega sklopa. V Tsukubi pa že leta sodelujejo tudi drugi naši fiziki. Slovenci so na Japonsko prinesli tudi nekatere nove tehnološke rešitve. Ta trenutek je vroča tema uporaba senzorja, ki so ga razvili za bistveno izboljšavo v medicinskem slikanju, je za Val 202 poročal Luka Hvalc.

Priložnost za slovensko industrijo
Eksperiment Belle pa poleg tega ponuja priložnost tudi slovenski visokotehnološki industriji. "Predvsem se ponujajo možnosti pri iskanju tehnoloških rešitev in pripravi sestavnih delov eksperimentalne aparature ter opremljanju pospeševalnika. Pri projektu Belle II. že sodelujeta podjetji Instrumentation technologies iz Solkana in CosyLab iz Ljubljane," je za Val 202 povedal Križan.

Pospeševalnik SuperKEKB (projekt japonske vlade, vreden okoli 250 mio EUR) kakor tudi detektor Belle II. naj bi bila končana konec leta 2014. Pri pripravi spektrometra Belle II. sodeluje petnajst držav (med njimi Japonska, ZDA, Nemčija, Rusija, Avstralija, Avstrija, Češka, Poljska, Kitajska, Južna Koreja in Slovenija, skupno z več kot tristo raziskovalci).