Newtonova teorija o svetlobi in barvah iz 17. stoletja predstavlja osnove teoretske fizike. Foto: EPA
Newtonova teorija o svetlobi in barvah iz 17. stoletja predstavlja osnove teoretske fizike. Foto: EPA
Stephen Hawking
Na spletu je objavljeno zgodnje razmišljanje Stephena Hawkinga o črnih luknjah. Foto: EPA

Najstarejša znanstvena institucija na svetu bo rokopise znanstvenikov objavila kot del praznovanja 350. obletnice delovanja družbe. Med drugim bodo objavili rezultate raziskave iz leta 1770, ki dokazujejo, da je bil Wolfgang Amadeus Mozart genij, pa tudi bolj sodobne znanstvene zapise, na primer zgodnja razmišljanja Stephena Hawkinga o črnih luknjah.

60 prispevkov, ki so pomagali bogatiti znanje človeštva
Aplikacija, imenovana Trailblazing, bo vsebovala 60 prispevkov, ki so jih med 60.000 izbrali kot nenehno prizadevanje znanstvenikov preizkušati in bogatiti znanje človeštva. Mnogi med avtorji so bili tudi sami člani Britanske kraljeve družbe, je dejal predsednik družbe Martin Rees.

Objavljene znanstvene zapise si lahko ogledate na spletni strani Britanske kraljeve družbe.

Newtonova teorija o svetlobi in barvah iz 17. stoletja predstavlja osnove teoretske fizike. Franklinov poskus spuščanja zmaja med nevihto je dokazal, da pri strelah ne gre za mogočne sile, pač pa za električno energijo.

350 let Britanske kraljeve družbe
Uradno je Britanska kraljeva družba nastala 28. novembra 1660, ko se je v londonski akademiji Gresham sešlo 12 članov. Od takrat naprej so se člani družbe srečevali vsak teden, razpravljali o znanstvenih temah in opazovali različne eksperimente. Ime Kraljeva družba se je prvič pojavilo leta 1661.