Zunaj Mednarodne vesoljske postaje (ISS) se temperature hitro menjajo za nekaj sto stopinj Celzija, od zmrzali do pripeke, sevanje je smrtonosno, ni vode ne hrane niti omembe vredne gravitacije. Foto: EPA
Zunaj Mednarodne vesoljske postaje (ISS) se temperature hitro menjajo za nekaj sto stopinj Celzija, od zmrzali do pripeke, sevanje je smrtonosno, ni vode ne hrane niti omembe vredne gravitacije. Foto: EPA
Počasnik
Že omenjeni počasniki kažejo, da preživetje planktona v vesolju teoretično ni povsem nemogoče. Ti nevretenčarji so v več poskusih (tudi na ISS-ju) izpostavljeni preživeli deset dni, in sicer tako, da so dehidrirali in vstopili v stanje hibernacije. Foto: Wikimedia Commons

Življenje v skrajnih pogojih vesolja je skoraj nemogoče. Zunaj Mednarodne vesoljske postaje (ISS) se temperature hitro menjajo za nekaj sto stopinj Celzija, od zmrzali do pripeke, sevanje je smrtonosno, ni vode ne hrane niti omembe vredne gravitacije.

Do zdaj je te življenju sovražne razmere dokumentirano preživelo le eno zemeljsko bitje: 0,2 milimetra veliki počasniki. No, preživeli so ga tudi ljudje, a v nadzorovanem okolju plovila in oblek, medtem ko so počasniki na svoja "pleča" vzeli vse najhujše, kar tukajšnje vesolje ponuja.

Če drži objava ruske tiskovne agencije ITAR-TASS, se jim je pravkar pridružil morski plankton. V sklopu več let trajajočega znanstvenega poskusa so kozmonavti jemali vzorce z zunanje površine ISS-ja in našli sledi te življenjske vrste, je novinarjem povedal vodja ruske orbitalne ISS-misije, Vladimir Solovjev.

Mikroorganizme so našli s pomočjo izjemno natančnih instrumentov, je pohvalil delo ekipe. "Izsledki poskusa so zares izjemni. Našli smo sledi morskega planktona in mikroskopskih delcev na površini iluminatorja (okna). Raziskavo bi morali nadaljevati," poroča ITAR-TASS.

Večletno delo na širšem naboru znanstvenih poskusov po njegovih besedah ni le dokazalo, da lahko nekateri organizmi na zunanjem delu ISS-ja preživijo več let, temveč celo, da se lahko tam celo razvijajo.

Odgovora na vprašanje, kako so se delci sploh znašli tam, ni ponudil. Je pa podal domnevo, da so tovrstni plankton, ki navadno živi na površini oceana, do ISS-ja prinesli zračni tokovi.

Dvomi
Izsledki raziskave v celoti niso javno dostopni, zato poročila ni potrdil nihče razen Solovjova samega. Kot poroča Space.com, se potrditve za zdaj brani tudi ameriška vesoljska agencija Nasa. "Kar se nas tiče, od kolegov z Roscosmosa nismo prejeli še nobenih uradnih poročil," je za portal povedal Nasin tiskovni predstavnik Dan Huot.

"Ni nam čisto jasno, od kod se je pojavila vsa ta razprava okoli morskega planktona. Rusi so res vzeli vzorce z enega izmed oken na njihovem delu postaje. Kar so zares iskali, so ostanki, ki se nabirajo na izpostavljenih predelih postaje, kot so okna; pa tudi na trupu postaje zaradi delovanja potisnikov," je izjavil predstavnik Nase. Če podatki o planktonu res držijo, so na ISS najbrž prispeli skupaj z enim izmed modulov.

Že omenjeni počasniki kažejo, da preživetje planktona v vesolju teoretično ni povsem nemogoče. Ti nevretenčarji so v več poskusih (tudi na ISS-ju) izpostavljeni preživeli deset dni, in sicer tako, da so dehidrirali in vstopili v stanje hibernacije. Bakterije so našli tudi v zgornjih delih atmosfere na višini od desetih do 40 kilometrov, še poroča Space.com.

A ruski znanstveniki trdijo, da so primerki, ki so jih sami našli, v vesolju preživeli več let in da so se celo razvijali. Iz poročila sicer ni jasno, ali to pomeni rast ali celo razmnoževanje.

Vsekakor bodo morali za širše priznanje znanstvene vrednosti raziskave izsledke kmalu predstaviti javnosti.