Izsek iz širše panorame. Nebo je izključeno, da se je kamera lažje prilagodila svetlosti površja in tako ujela več podrobnosti. Foto: NASA/JPL-Caltech/MSSS
Izsek iz širše panorame. Nebo je izključeno, da se je kamera lažje prilagodila svetlosti površja in tako ujela več podrobnosti. Foto: NASA/JPL-Caltech/MSSS

Minila so štiri leta, kar je Radovednost udarila ob tla rdečega planeta (5. avgusta 2012). Obletnico so proslavili na dva načina. Rover si je 5. avgusta letos sam sebi zapel pesem Vse najboljše za rojstni dan, in sicer tako, da je določen elektromotor brnel pravilno zaporedje tonov po marsovskem ozračju. Drugič, taisti dan se je s svojo visokozmogljivo kamero počasi ozrl okoli in posnel natančno panoramo, sestavljeno iz 130 fotografij.

Dostopna je na dnu novice v odzivnem videoposnetku ali pa v polni ločljivosti tukaj (velikost 15 MB).
Poleg tega je Nasa podobno panoramo ustvarila iz posnetkov starega pristajalnika Pathfinder iz leta 1997 - dodali smo tudi to.
Ostanki blatnega dna jezera?
Pokrajina je podobna bolj kamnitim delom Sahare, le da je neprimerno hladnejša. Zanimiva je tako z znanstvenega kot raziskovalnega vidika, saj naj bi bilo vse, kar je videti, ostanek pradavnega jezera. Kamnine in vzpetine, vse to naj bi bilo nekoč blatno dno, so sporočili z Nase. Čas je naredil svoje, erozija je kamnine razgrajevala, razpokala in obrusila v zdaj vidna tla iz popokanega peščenjaka, pa ostanke tablastih gora in drugih osamelcev. Ti so neformalno poimenovani Murrayjevi osamelci po enem izmed Nasinih funkcionarjev.

Temna tablasta vzpetina na levi je oddaljena 90 metrov, visoka okoli 15 metrov, dolga pa okoli 60 metrov. Del gore Sharp, na katero je rover zdaj napoten, je viden skrajno levo.

Nasa je ob obletnici izdala še zastonjsko igrico z roverjem.
Osnovni namen Curiosityja je preučevanje površja v iskanju sledi, ki bi lahko nakazovale na precej bolj gostoljubna obdobja marsovske preteklosti, tista, v katerih bi morda lahko obstajalo življenje.
Najbolj sveža najdba kaže ravno na to; na obdobje, v katerem bi moralo biti na Marsu veliko kisika in tudi tekoče vode. Curiosity je našel minerale iz manganovih oksidov, ti pa za nastanek potrebujejo ravno obilico vode ter omenjenega plina. Proizvajajo jih lahko tudi mikrobi, a te možnosti na Nasi niso obravnavali. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Geophysical Research Letters. Druge najdbe so na voljo v rubriki 'sorodno' desno.

Roverja pričakujeta družbo
Na Marsu trenutno deluje še en rover, Opportunity, ki ima za seboj že 12 let in opravljen prvi maraton na drugem planetu. Nasa medtem izdeluje vozilo naslednje generacije, ki naj bi na Marsu proizvajalo kisik in poslušalo, kakšni so tamkajšnji zvoki.

Panorama 1: Priporočamo ogled v polni ločljivosti (2160s oz. 4K) in v celozaslonskem načinu.

Panorama 2: Izdelana iz posnetkov starega Pathfinderja. Priporočamo ogled v polni ločljivosti (2160s oz. 4K) in v celozaslonskem načinu.

Video: Ponazoritev poti proti gori Sharp