Tokratni blišč je viden kot zelo svetla pega na Soncu. Blišč je močan izbruh elektromagnetnega valovanja. Foto: Nasa/SDO
Tokratni blišč je viden kot zelo svetla pega na Soncu. Blišč je močan izbruh elektromagnetnega valovanja. Foto: Nasa/SDO
Sonce
Lanski koronarni izbruh s Sonca, eden največjih, kar jih je ujel SDO. Sončev blišč in izbruhi materiala v obliki neviht so navadno tesno povezani. Foto: Nasa/SDO
Sonce
Magnetne silnice oblikujejo lok materiala daleč od površja Sonca. Desno Zemlja za primerjavo velikosti. Foto: Nasa/SDO

Novi video je del visokoločljivostne serije posnetkov tako Zemlje kot drugih bližnjih nebesnih teles, ki jih je ameriška vesoljska agencija Nasa nedavno začela izdajati v seriji UHD TV. Prejšnji mesec je predstavila domači planet z zornega kota Mednarodne vesoljske postaje (ISS), tokratni novi video pa nas "postavi" v bližino Sonca. Takšno, kot je fizično ne bi mogli nikoli doseči, saj bi se že veliko prej scvrli.
Video, pa še nekaj sorodnih, je dostopen na dnu članka.
Posnetek je delo sončnega observatorija SDO, satelita, ki se nahaja v zemljini geostacionarni orbiti na višini več kot 35 tisoč kilometrov. Nastal je 17. aprila, ko se je na aktivni regiji Sonca pojavil velik blišč. Nasa ga je označila kot "osupljiv".

Sončni blišči nastanejo, ko se v Sončevi atmosferi nabere toliko magnetne energije (primerljivo s stotinami milijonov atomskih bomb), da se ta nenadoma sprosti. Pri tem segreva in pospešuje delce snovi, vključno z atomskimi jedri, elektroni in protoni, ti pa se pogosto v ogromnem loku snovi ločijo od Sonca in odpotujejo stran.

Zemljo pred njimi navadno ščiti magnetno polje in če so ti blišči zares močni, navadno povzročijo težave komunikacijskim satelitom - ti so od Zemlje bolj oddaljeni. Le najmočnejše sončne nevihte pa lahko povzročijo tudi kopne težave, navadno na elektronski opremi. Kot pojasnjujejo na Portalu v vesolje, sončnih bliščev ne gre enačiti s sončnimi nevihtami, sta pa ta pojava zelo pogosto tesno povezana.
Blišč je namreč močan izbruh elektromagnetnega valovanja, ki pa pogosto s seboj ponese tudi delce z maso, in če je teh veliko, nastane še nevihta.
Na Nasi so zapisali, da je izbruh 17. aprila povzročil le lokalne in kratke motnje v radijskih povezavah.

Blišč je nastal v Sončevi pegi, poimenovani AR 2529, tako veliki, da bi lahko vanjo stlačili tri Zemlje.

Video je posnet v ekstremni ultravijolični svetlobi, ki je človeško oko ne more zaznati.

Več elektronskih oči na Soncu
Za opazovanje Sonca že več kot 20 let skrbi še ena sonda, SOHO, ki je med drugim leta 2013 poskrbela za neposredno opazovanje kometa ISON med zelo bližnjim obletom Sonca. Avgusta lani pa je človeštvo dobilo svež opozorilni sistem pred sončnimi nevihtami, imenovan DISCOVR, ki je na sladki gravitacijski točki L1 1,6 milijona kilometrov stran od nas. Izbruhe zazna uro pred Zemljo in omogoči, da lahko znanstveniki v primeru nevarnosti dovolj zgodaj začnejo biti plat zvona.

Za ogled pri polni ločljivosti je treba v nastavitvah izbrati možnost 2160p4K, in seveda vključiti ogled pri polnem zaslonu desno spodaj.



Video 1
: Blišč pri visoki ločljivosti, nastal 17. aprila

Video 2: Izbruh materiala marca letos

Video 3: SDO-jev posnetek "zankastega sončnega dežja"

Video 4: Celotno šesto leto delovanja SDO-ja