Misija bo trajala 11 dni, raketoplan pa bo s šestčlansko posadko na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) ponesel rezervne dele in opremo. Discovery bi moral poleteti v vesolje že konec lanskega leta, a so zaradi tehničnih težav in neugodnega vremena izstrelitev večkrat preložili. Tehniki Nase so imeli težave s puščanjem vodika, pa tudi z zunanjim rezervoarjem za gorivo. Tokratna izstrelitev bo potekala le nekaj ur zatem, ko se bo na ISS priključilo evropsko tovorno plovilo Johannes Kepler brez posadke.

Leta 1983 izdelani raketoplan Discovery je bil v vesolju med vsemi "brati" najdlje. Poleg posadke bo na krovu raketoplana v vesolje poletel tudi humanoiden robot imenovan "robonavt 2".

Za Discovery, ki je prvič poletel v vesolje avgusta 1984, bo to 39. izstrelitev. Poleg njega sicer delujeta le še dva raketoplana, ki se bosta prav tako kmalu upokojila. Endeavour naj bi zadnjič poletel v vesolje aprila, Atlantis pa junija, s čimer bo programa raketoplanov konec.

Discovery ima bogato zgodovino poletov, saj je med drugim v vesolje ponesel teleskop Hubble. Po tragediji raketoplanov Challenger leta 1986 in Columbia leta 2003 so za nadomestni raketoplan za pot v vesolje izbrali Discovery. Leta 1998 je v vesolje popeljal najstarejšega astronavta, takrat 77-letnega Johna Glenna, veterana vesoljskega programa Mercury.

Decembra 2006 je z njim poletela v vesolje ameriška astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Williams, ki je ostala na ISS-ju do junija 2007, na Zemljo pa se je vrnila z raketoplanom Atlantis. Discovery je do zdaj 5.247-krat obkrožil Zemljo in prestal 322 dni v zemeljski krožnici.

Po upokojitvi ameriških raketoplanov bo vlogo oskrbovalca ISS-ja v celoti prevzelo rusko plovilo sojuz, pozneje pa naj bi se mu pridružili še plovili enega ali dveh ameriških zasebnih podjetij. Podjetje SpaceX je lani decembra kot prvo, ki ni državno, uspešno izvedlo izstrelitev rakete "falcon 9", ki je v zemeljsko krožnico ponesla plovilo dragon, ki se je potem uspešno vrnilo v Tihi ocean.

Nasa se bo medtem posvečala drugim programom. Tako naj bi na Mars in druge planete ter asteroide poslala vesoljske sonde. Do leta 2025 naj bi na asteroid poslali človeka, po letu 2030 pa tudi na Mars.