Gabrijel Kernel, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani ter pomemben znanstvenik Instituta Jožef Stefan, je po pojasnilu ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v Sloveniji utemeljil eksperimentalno fiziko osnovnih delcev in s svojim delom prispeval k napredku stroke in ugledu Slovenije v svetu.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je ustanovil skupino mladih slovenskih fizikov in se z njimi pridružil raziskavam s spektrometrom Omicron v laboratoriju za fiziko delcev CERN v Ženevi. V osemdesetih letih je slovensko skupino vključil v eksperiment ARGUS, v devetdesetih letih pa je raziskoval pri eksperimentu DELPHI, ki je bistveno prispeval k natančnosti poznavanja parametrov standardnega modela osnovnih delcev.

Slovensko kemijo popeljal v svetovni vrh
Boris Žemva pa se je z dosežki na področju anorganske kemije fluora povzpel v sam svetovni vrh raziskovalcev, ki so premaknili meje znanja omenjenih področij na zelo visoko, pred nekaj desetletji še nepredstavljivo raven, so poudarili na ministrstvu.

Dosežki Žemve so sestavni del sodobnih učbenikov anorganske kemije, eno izmed poglavij v enciklopediji anorganske kemije je prav tako spisal Žemva. Letošnji nagrajenec je prav tako že dobil ugledno Humboldtovo nagrado, kot četrti Evropejec pa tudi nagrado Ameriškega kemijskega društva.

Od koroških Slovencev do farmacije
Znani so tudi prejemniki dveh Zoisovih nagrad za vrhunske dosežke. Zoisova nagrada za vrhunske znanstveno-raziskovalne in razvojne dosežke gre v roke socialnega geografa Vladimirja Klemenčiča in zgodovinarja Matjaža Klemenčiča, in sicer za knjigo o položaju koroških Slovencev v drugi avstrijski republiki.

Dobitnik Zoisove nagrade za vrhunske znanstvene dosežke na področju prenosa signalov s proteazami pa je Boris Turk, vodja odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo na Institutu Jožef Stefan ter profesor na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne znanstvene dosežke v farmacevtski kemiji je profesor na fakulteti za farmacijo Stanislav Gobec. Akademik Andrej Inkert pa bo priznanje dobil za knjigo In stoletje bo zardelo. Kocbek, življenje in delo.

Zoisova priznanja v roke trem nagrajencem
Zoisovo priznanje bodo podelili tudi za pomembne znanstvene dosežke v elektrokemiji, in sicer znanstveni svetnici na Institutu Jožef Stefan in pomočnici direktorja za znanstvenoraziskovalno in pedagoško področje v Ortopedski bolnišnici Valdoltra Ingrid Milošev.

Albin Pintar s Kemijskega instituta v Ljubljani bo prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v kemijskem inženirstvu, Valerij Romanovskij pa priznanje za pomembne znanstvene dosežke v matematiki.

S priznanjem za ambasadorja znanosti bodo letos nagradili Jožeta Strausa, raziskovalca in nekdanjega direktorja nemškega Inštitutu Maxa Plancka za pravo intelektualnih dobrin in konkurenčno pravo.

Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso pa gre letos v roke Mirana Mozetiča, Uroša Cvelbarja in Ludvika Kumarja za postavitev suhega postopka proizvodnje grafitnih komutatorjev v podjetju Kolektor.