Dober teden pred slovesnim odprtjem se v Novi Gorici opazi, da prihaja nekaj velikega. S pročelij večjih stavb nas namreč pozdravljajo velike okrogle svetlobne oznake GO!. Drugače je na drugi strani meje v Gorici, kjer ni videti kakšnih posebnih oznak, da je mesto del čezmejne evropske prestolnice kulture. To pa ne pomeni, da se tam živeča slovenska narodna skupnost, pomemben most med obema mestoma in državama, nanjo ne pripravlja. Nekoliko zadržani pa so v svojih pričakovanjih, kaj jim bo ta pomemben dogodek z množico kulturnih in drugih prireditev skozi vse leto dejansko prinesel. Kot bi se bali upati preveč.
Slovenci v Gorici so bili v projekt evropske prestolnice kulture vključeni vse od začetka, je povedala pobudnica in vodja kandidature Neda Rusjan Bric, režiserka otvoritvene slovesnosti, v pogovoru za Prvi program Radia Slovenija, ki se je ves dan oglašal iz tamkajšnjega Kulturnega doma. "Prvi, ki sem ga vprašala, kaj misli o ideji, je bil zamejec. To je bil prijatelj Igor Devetak, takrat vodja goriškega dopisništva Primorskega dnevnika. Lahko rečem, da sva skupaj zastavila za projekt. Pogovarjala sva se, da če gre Nova Gorica, je popolnoma normalno in edino logično, da se povabi tudi Gorico." Tako se je vse skupaj začelo.
EPK GO!2025 je čezmejni projekt, katerega nosilec je Nova Gorica, vsi so sprejeli, da je mesto Gorica (Italija) povabljeni partner, vključen v projekt tako finančno kot programsko, dodaja Neda Rusjan Bric. Vrednost celotnega projekta je več kot 200 milijonov evrov, vendar bo velika večina denarja porabljena za posodobitev infrastrukture v obeh mestih. Za program je namenjenih 14 milijonov evrov.
V Sloveniji premalo vedo o nas, ne zavedajo se, da na drugi strani meje tudi živimo Slovenci. Enako velja tudi za našo deželo (Furlanijo – Julijsko krajino). Vključeni so v projekt in šele zdaj odkrivajo, da tudi v Gorici živimo Slovenci ne samo na drugi strani meje.
Da Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini sooblikujejo program, je prepričan Robert Frandolič, predstavnik slovenske narodne skupnosti v svetu Zavoda GO!2025 in predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ), ki je ob finančni podpori Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu odprlo projektno pisarno, namenjeno pomoči društvom pri prijavah na razpise za evropska sredstva tudi za programe EPK. »Slovenci v Italiji so množično prisotni s svojimi projekti, hkrati pa so idealen partner tako za Slovenijo kot Italijo. Imajo veliko znanja in izkušenj s pripravo programov, hkrati so dvokulturni in dvojezični, kar je velika prednost«, ugotavlja Jasmin Kovic, ki se ukvarja z Interreg projekti in je pristojna za umetniško vodstvo Slovencev v Italiji na otvoritveni slovesnosti.
Od postaje do Trgovskega doma
Ena od postaj na otvoritveni povorki bo tudi Trgovski dom v središču Gorice, zgrajen v začetku 20. stoletja, ki predstavlja pomemben simbol slovenske prisotnosti v mestu. To je Narodni dom goriških Slovencev, pravi Alex Devetak iz Narodne in študijske knjižnice, ki je v Trgovskem domu leta 2021 odprla svojo enoto. Knjižnico Damirja Feigla.
Načrte za monumentalno stavbo je oblikoval Maks Fabiani, zemljišče, na katerem so jo postavili, pa so z zvijačo pod italijanskim imenom in priimkom kupili premožni Slovenci, ki so ustanovili svojo banko. Že na prelomu 19. in 20. stoletje namreč Slovencem v Gorici niso prodajali parcel, pojasnjuje direktorica knjižnice Luisa Gergolet. "Trgovski dom je bil zaradi svoje vloge trn v peti fašistom, ki so ga kar dvakrat zasedli. Ni doživel usode Narodnega doma v Trstu, so pa knjige in pohištvo dvakrat goreli," pravi Alex Devetak, ki si obeta, da bo evropska prestolnica kulture pomagala tudi pri spoprijemanju s temnimi platmi zgodovine. Narediti moramo korak naprej, je prepričan.
Po Ljubkini poti
Eden od simbolov trpljenja Slovencev na Goriškem je tudi Lojze Bratuž, glasbenik in zborovodja. Fašisti so ga obtožili, da je širil prepovedani slovenski jezik in ga prisilili, da je spil mešanico strojnega olja in bencina. Po dvomesečnem trpljenju je umrl. In v devetdesetih letih so preimenovali obnovljeni Katoliški dom v Kulturni center Lojze Bratuž. Predsednica Franka Žgavec poudarja, da so polno vpeti v evropsko prestolnico kulture z več prireditvami in projekti. Eden od njih je prav čezmejna literarna Ljubkina pot, ki so jo pripravili skupaj s Forumom slovanskih kultur. "Pot je poimenovana po pesnici in pisateljici Ljubki Šorli, soprogi Lojzeta Bratuža, ki kljub velikemu trpljenju ni nikoli postala zagrenjena in maščevalna. Ona je svetel zgled za vse nas." Kot še dodaja Franka Žgavec, bo EPK velik praznik, ki bo potekal vse leto. "Hkrati pa bo to priložnost, da se širše spoznamo. V Sloveniji premalo vedo o nas, ne zavedajo se, da na drugi strani meje tudi živimo Slovenci. Enako velja tudi za našo deželo (Furlanijo – Julijsko krajino). Vključeni so v projekt in šele zdaj odkrivajo, da tudi v Gorici živimo Slovenci ne samo na drugi strani meje."
To je kapital, ki ga ne smemo zapraviti. Leto 2025 je leto začetka, bi si pa želel, da bi bile slovenske organizacije bolj vključene, še posebno, če gre za dolgoletne projekte, ki že potekajo.
Od Kulturnega doma do Kino vozlišča
Igor Komel, predsednik Kulturnega doma v Gorici, kjer se za povezovanje in sožitje trudijo že več kot 40 let, opozarja, da je EPK pomemben izpit za obe Gorici. "To je kapital, ki ga ne smemo zapraviti. Leto 2025 je leto začetka, bi si pa želel, da bi bile slovenske organizacije bolj vključene, še posebno, če gre za dolgoletne projekte, ki že potekajo."
Dva večja projekta v okviru EPK imajo v Kinoateljeju, še eni ustanovi Slovencev v Gorici. Namenjena je razširjanju filmske kulture v širšem čezmejnem prostoru, kot pravi direktorica Mateja Zorn. "Verjamemo, da je lahko tudi film neke vrste most med obema kulturama, med obema mestoma." S projektom Vzhod Zahod in retrospektivo 40 filmskih del iz Jugoslavije, Slovenije in Italije želijo spodbuditi razmišljanje o življenju ob meji nekoč in danes, s Kino vozliščem pa nameravajo spodbuditi inovativno avdio vizualno produkcijo.
"Želela bi, da si prebivalci obeh Goric v tem letu na polno privoščijo kulturo, ki je lahko, kot bodo videli, zelo osvobajajoča," na vprašanje o pričakovanjih odgovarja Mateja Zorn. Igor Komel pa opozarja, da v svetu obstajajo arhitekti, ki gradijo zidove, in arhitekti, ki gradijo mostove. "Mi smo tisti, ki smo in še vedno gradimo mostove."
EZTS, Sklad malih projektov in gospodarski razvoj
Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki povezuje občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter Vrtojba, ima pomembno vlogo tudi v evropski prestolnici kulture. Vključeni so od začetka projekta, v zadnjem delu pa je nosilec na italijanski strani, pojasnjuje namestnik direktorice Tomaž Konrad in opozarja na Sklad malih projektov, vreden 10 milijonov evrov, iz programa Interreg Slovenija - Italija, namenjen obogatitvi programa evropske prestolnice kulture. Doslej so podprli 56 čezmejnih projektov in eden od njih je tudi Ljubkina pot.
Da bo evropska prestolnica kulture pustila trajne pozitivne učinke, verjame Boris Peric, direktor družbe KB in gospodarstvenik, ki pozna razmere na obeh straneh meje. Te so se v zadnjih nekaj desetletjih korenito spremenile, pravi. "EZTS pa je neverjeten evropski projekt, ki vnovič združuje ta prostor."
Razvoj obmejnega goriškega prostora, na katerem živi približno 50.000 prebivalcev, bo spodbudilo tudi 200 milijonov evrov, vloženih v infrastrukturo, pa tudi v družbeno dogajanje, ki se že odraža. "Naložbe tako v infrastrukturo kot v druge dejavnosti bodo pustili veliko sled na tem območju." Z EPK se, meni Peric, vzpostavljajo vezi med različnimi društvi in organizacijami na obeh straneh meje, ki se bodo v prihodnje še nadgradile. Vzpostavlja se povsem novo razpoloženje čezmejnega sodelovanja, spreminja se tudi odnos politike. "Italijanska javna uprava o čezmejnem sodelovanju danes razmišlja povsem drugače, kot je pred desetimi leti."
Brezmejno?
Evropska prestolnica kulture GO!2025 bo pod geslom Gremo brezmejno! presegala meje, lahko preberemo med cilji projekta, kar pa se zdi ob dejanskem nadzoru na meji še zahtevnejša naloga. Toda, kot pravi pobudnica kandidature, soavtorica prijavne knjige in režiserka otvoritvene slovesnosti Neda Rusjan Bric, je prav to dodatna spodbuda. "Ko smo začeli in se je geslo rodilo, smo bili bolj brezmejni, kot smo zdaj, pa še takrat nismo bili brezmejni. In zato je naše geslo vse bolj uporabno. Pravi namreč: Gremo brezmejno! To pomeni, da še nismo tam. Fizično smo v resnici še manj brezmejni, vendar lahko z EPK to veliko lažje in boljše premagujemo."
Prvi program in Radio Koper sta v ponedeljek, 27.1.2025, v Kulturnem domu v Gorici postavila terenski studio in predstavila poslušalcem obeh programov življenje Slovencev v Gorici, njihove želje in pričakovanja. Pogovorom lahko prisluhnete na spodnjih povezavah.
Iz Gorice: Živahno v Kulturnem domu in Kinoateljeju
Iz Gorice: Slovenci moramo biti samozavestni
Iz Gorice: Kar 40 % stanovanj v Gorici kupijo Slovenci
Iz Gorice: Slovenski izobraževalni konzorcij
Iz Gorice: "Mediji omogočamo razvoj jezika"
Iz Gorice: Kulturni center Lojze Bratuž
Kaj lahko Slovencem v Gorici prinese EPK
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje