Razstava je tako spodbudila širšo razpravo o rabi strojnega orodja pri prevajanju in lektoriranju.

DSKP: Strojni prevajalnik je orodje, ki ga mora uporabljati strokovnjak
Po besedah predsednice Društva slovenskih književnih prevajalcev Tanje Petrič v društvu zagovarjajo odgovorno rabo strojnih prevajalnikov. Razumejo jih kot orodje, ki ga mora nadzorovati in usmerjati profesionalec s področja prevajanja, lektoriranja oziroma drugih jezikovnih poklicev, ne zgolj nekdo, ki razume tako izvirni kot ciljni jezik.

"Verjamemo, da je to edini način, s katerim so besedila prevedena kvalitetno, razumljivo in zanesljivo," je dejala Petrič. To je še toliko pomembneje, ko gre za večje projekte, kot je EPK. Prav jezik pri tem projektu predstavlja pomemben element v simbolnem smislu, saj gre za projekt na obmejnem območju, je opozorila.

Prevajalski "fiasko"
Na slabo prevedene zapise na omenjeni razstavi so se odzvali tudi v Lektorskem društvu Slovenije. Tajnik društva Rok Dovjak je komentiral, da so zaradi ponesrečenih prevodov zgroženi. Četudi so se organizatorji odločili za rabo umetne inteligence, bi moral rezultat na koncu kljub temu pregledati strokovnjak, je opozoril.

Ob tem je izrazil obžalovanje, da se je to zgodilo na takšni razstavi v sklopu takšne prireditve. "Za nas v društvu je to fiasko, ki daje črn madež povezovanju, spoštovanju in obmejnemu sodelovanju," je dejal. Po njegovi oceni je bil slovenski jezik s tem potisnjen v kot.
Na občnem zboru lektorskega društva so po Dovjakovih besedah pred kratkim govorili prav o rabi umetne inteligence. "Tudi lektorji se vse bolj zavedamo težav in pasti pri delu s spletnimi orodji umetne inteligence," je dejal.

Po občnem zboru so v sklopu priporočenih lektorskih cen, objavljenih na spletni strani, dodali zapis, da cene veljajo le za dela, ki jih v celoti pregleda lektor. Vse pogosteje se namreč dogaja, da prevajalci in lektorji dobijo besedilo, za katerega naročnik želi, da se zgolj uredi, ne pa nujno prevede ali lektorira. Pojavljajo se tudi primeri, ko posamezniki besedila lektorirajo s pomočjo umetne inteligence, je pojasnil Dovjak.

Zavod GO! 2025 ni bil vpleten v postavljanje razstave
Razstava Beyond Borders z deli Andyja Warhola bo v Gorici na ogled še do 4. maja. Dogodek spada v del programa Evropske prestolnice kulture, a so v zavodu GO! 2025 za Primorske novice povedali, da pri organizaciji niso sodelovali, saj je razstavo v celoti pripravila dežela Furlanija - Julijska krajina.

Z deželnega zavoda za kulturno dediščino Furlanije - Julijske krajine še niso odgovorili na vprašanja, ki jih je v zvezi s kritikami neustreznih prevodov nanj naslovila STA.