V Štanjelu danes odpirajo razstavo Zorana Mušiča (1909–2005) z naslovom Telesa pokrajin, na kateri je na ogled približno 30 slik in grafik iz več Mušičevih ciklov s poudarkom na kraški krajini. Gre za prvo od treh razstav v okviru programa Evropske prestolnice kulture (EPK), ki so jih posvetili temu velikemu umetniku druge polovice 20. stoletja. Na prvi, ki je tudi spomin na Mušičeva zgodnja leta na Krasu, je poleg 27 slikarjevih slik postavljenih tudi deset del Mušičevega generacijskega sopotnika Lojzeta Spacala, ki ima v Štanjelu svojo stalno zbirko.

Sorodna novica "Prišlo je do zapleta ..." Kljub razprtijam okoli skrbništva nad Mušičevimi deli razstava v Štanjelu

Zamaknjeno odprtje zaradi spora nad skrbništvom Mušičevih del
Razstava bi morala biti na ogled že od začetka dogajanja EPK-ja, a se je odprtje zamaknilo zaradi nekaterih težav pri pridobivanju vseh dovoljenj pri izposoji umetniških del, saj prihajajo iz različnih muzejev in zbirk, tudi zasebnih. Goriški muzej v lasti Občine Brdo je namreč umaknil od upravljanja gradu Dobrovo, ki mu je Mušič pred 35 leti za obnovo poklonil več kot 140 grafik. Zagata se je skozi mesece razrešila in tako bodo vse tri predvidene razstave svoja vrata odprle v razmiku meseca dni.

Preden je Mušič kot otrok z družino zaradi prve svetovne vojne moral zapustiti rodno Bukovico na Goriškem, je bil Kras zanj magična pokrajina. A h Krasu se je vračal vso umetniško pot in pogosto ga je uzrl v podobnih pokrajinah. Goriški slikar, ki je precejšnji del življenja preživel na tujem, je dobro znan, pa naj gre za kraške motive ali za motive koncentracijskih taborišč.

Prva razstava v znamenju Krasa in kraške pokrajine
Na prvi razstavi z naslovom Telesa pokrajin so razstavljena dela, ki sodijo v več ciklov in pokrivajo umetnikovo ustvarjalnost od leta 1947 do 1974. Med njimi so znameniti konjički, dalmatinski motivi, kamnita pokrajina, sienska pokrajina, umbrijska pokrajina, dela z vegetativnimi motivi, nekaj del pa bo tudi iz Mušičevega predvojnega obdobja, torej mariborskega in ljubljanskega, preden se je po vrnitvi iz Dachaua odselil v Benetke.

Sorodna novica Mušičeve podobe iz Dachaua: "Ko rečem pokrajina, pomislim na trupla"

Mušič je združil dva umetnostnozgodovinska koncepta, krajino in figuro, v zelo sporočilen preplet telesa in figure, je za Radio Slovenija povedala avtorica razstave Nelida Nemec. "Na eni strani sem videla Kras, na drugi strani njegovo bivanje v Dachauu," je Nemec poudarila njegovo taboriščno izkušnjo. Del razstave Telesa pokrajin bo tako že nakazal Mušičevo najbolj znano obdobje – serijo Nismo poslednji, v kateri je tematiziral razčlovečenje v koncentracijskem taborišču. S tem se bo razstava navezala na drugo v nizu Mušičevih razstav – Pokrajine teles, kjer bo to obdobje bolj v ospredju, odprli jo bodo 14. maja v dvorcu Dobrovo v Brdih.

Obe Gorici v znamenju Mušičevih del
Po besedah kuratorke naslova razstav – Telesa pokrajin in Pokrajine teles – odražata Mušičevo sintezo motivov krajine in figure v edinstven likovni izraz, ki ga je izstrelil v svetovno orbito. Mušič sam je pogosto govoril o tem, kako so ga griči spominjali na trupla iz taborišča. Umetnostni zgodovinar Nace Šumi pa je v katalogu ob postavitvi stalne zbirke grafik v dvorcu Dobrovo leta 1991 pisal o "presenetljivem izenačenju kupa mrtvih s krajinsko podobo".

Tretja večja razstava sledi na 20. obletnico Mušičeve smrti 25. maja v Palači Attems-Petzenstein v Gorici, kurirala jo bo Daniela Ferretti. Na ogled bo približno 100 del iz Mušičeve zapuščine in kot glavna zanimivost Züriška soba. Notranjost te je Mušič na povabilo sester Dornacher oblikoval konec 40. let v njuni vili ob Züriškem jezeru. Kot so povedali v goriškem pokrajinskem muzeju, jo bodo za to priložnost pripeljali iz Švice in jo znova sestavili.

Mušič je ena od osrednjih figur uradnega dela programa EPK z naslovom Vojna in mir, ki tematizira turbulentna obdobja 20. stoletja, tako prvo kot drugo svetovno vojno, obenem pa usmerja pogled v sobivanje naprej. Del Vojne in miru so med drugim Pot miru, ki priča o prvi svetovni vojni, Mali Jeruzalem o nekdanji judovski skupnosti na Goriškem in Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja (Epic), ki jo bodo odprli na začetku maja.