Taktilna galerija obsega dva dela: v prvem, poimenovanem Svet, ki obstaja, so razstavljene reprodukcije znanih umetniških del, ki so jih s posebnimi postopki približali ljudem z okvaro vida. V drugem, poimenovanem Svet, ki nastaja, pa so razstavljena dela, ki so jih umetniki ustvarili z namenom, da se jih slepi in slabovidni lahko varno dotikajo.

Nosilni partner projekta je Goriški muzej, ki je nalogo od Zavoda GO! 2025 prejel junija 2023, sicer pa se s podobnimi vsebinami srečujejo že od leta 2016, ko so v projektu Igre moje mladosti ljudem z motnjo vida začeli predstavljati igrače, je povedal direktor muzeja Vladimir Peruničič.

Pri nastanku in postavitvi razstave so si tako lahko pomagali s predhodnimi izkušnjami dela s slepimi in slabovidnimi, je dejal kustos-pedagog Goriškega muzeja in umetnostni zgodovinar David Kožuh. Slepi in slabovidni so bili pomemben del ustvarjalnega procesa tistih del, ki so nastala posebej za to razstavo, v dialogu z umetniki so namreč med samim delom podajali svoja opažanja in jim tako pomagali stvaritve zapeljati v pravo smer.

"Vodilo je bilo ves čas, da umetniki ohranjajo svoj umetniški izraz z malenkostnimi prilagoditvami, denimo velikostjo in tem, da na skulpturah ni ostrih robov, sicer pa so izdelki zelo podobni njihovim siceršnjim delom," je dejal Dragam Abram, galerist iz Hiše Artes.

Znane umetnine, tokrat z otipljivim reliefom
V delu razstave Svet, ki obstaja je tako razstavljenih 32 kopij znanih umetniških del od antične Grčije do sodobnosti z vsemi vmesnimi umetnostnimi obdobji, tudi znanimi slovenskimi slikarji 19. in 20. stoletja, na primer Ivane Kobilce, Avgusta Černigoja in Toneta Kralja. V reliefu je interpretirana znamenita Kraljeva slika Srečanje grofa Coroninija s tolminskimi uporniki iz leta 1972.

Dvanajst kopij znanih umetniških del so dobili iz muzejev v Anconi in Bologni, primerke, ki predstavljajo umetnost 20. stoletja, so izdelale dijakinje iz kraja Ladino di Fassa v Trentinu, študentje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje pa so izdelali tri keramične interpretacije Avgusta Černigoja.

Na razstavi sta tudi maketi obeh solkanskih mostov, železniškega z znamenitim kamnitim lokom in cestnega "osimskega", poleg Ikarusa Janeza Lenassija, spomenika, posvečenega letalcu Edvardu Rusjanu.

V delu Svet, ki nastaja pa je razstavljenih 17 del sodobnih umetnikov, ki so nastala posebej za to razstavo. Vsak nosi svojo zgodbo, je povedal David Kožuh. Skulptura Boštjana Kavčiča poleg lesa lipe in topola vsebuje tudi kamen iz Rodin, kjer umetnik prebiva, ter delček lesa iz 6500 let stare jelke, ki so jo januarja lani našli pri Čadrgu v bližini Tolmina, od koder prihaja Kavčič.

Poleg Kavčiča je za razstavo ustvarjalo še deset umetnikov iz Slovenije, pet iz Italije in eden iz Hrvaške.

V okviru projekta so za profesorje in študente slovenskih univerz izvedli tiflopedagoško izobraževanje, s čimer so ti poglobili svoje razumevanje inkluzivnosti, je povedal predsednik MDSSNG-ja Igor Miljavec. Za ogled razstave se že zanimajo društva slepih in slabovidnih iz Slovenije in Evrope, je še dejal Miljavec.