Grčija in celotna Evropska unija sta budno spremljali izide referenduma o zavrnitvi ali sprejemu zadnjih zahtev trojke. Odločna zavrnitev dogovora z mednarodnimi upniki naj bi pomenila začetek izhoda Grčije iz evroobmočja, razen če ne bo v naslednjih dneh novega rešilnega dogovora. Volilna udeležba je bila 61,52-odstotna, neveljavnih glasovnic pa je 5,7 odstotka.

Televizije napovedale dramo, ki pa je ni bilo
Po izidih anket, ki pa niso prave vzporedne volitve, največjih grških televizij so se Grki odločili za ne, a pri tem so napovedali izjemno tesen izid, saj je povprečje napovedi vseh šestih glavnih grških televizij napovedovalo vsega tri odstotke prednosti za zmagoviti ne. A uradno preštevanje glasov je že od samega začetka kazalo povsem oranžno podobo Grčije z razmerjem 60 proti 40 v korist ne.

Volišča po vsej Grčiji so se sicer zaprla ob 19. uri po krajevnem času oz. ob 18. uri po srednjeevropskem času. Slabih 10 milijonov volilnih upravičencev je na hitro sklicanem referendumu imelo možnost, da podprejo vlado Aleksisa Ciprasa in zavrnejo zadnje zahteve upnikov ali pa sprejmejo zadnje zahteve Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega finančnega sklada v zameno za nadaljevanje t. i. finančne pomoči oziroma novih posojil. Volilna udeležba je uradno že pred zaprtjem volišč presegla mejo 40 odstotkov, ki je v Grčiji predpisana za veljavnost referendumov.

NE prinaša "grexit" in/ali nov krog pogajanj
Referendumski "Oxi" (po grško ne) in zavrnitev dogovora s trojko z dne 25. junija pomenita, da je postal izhod Grčije iz evroobmočja realnost. Na dan referenduma je predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz jasno povedal, da bodo morale Atene v primeru zavrnitve dogovora z upniki znova uvesti lastno valuto drahmo. Pod vprašanje bi s tem bilo postavljeno celo članstvo v Evropski uniji.

Finančni minister Janis Varufakis je ob oddaji referendumske glasovnice sicer zatrdil, da bo takoj odletel v Bruselj, kjer bi lahko že v 24 urah izpogajal nov dogovor. Varufakis se bo po objavi uradnih izidov srečal z grškimi bančniki, po dozdajšnjem stališču grške vlade bodo banke ostale zaprte, vse dokler ne bo dosežen dogovor z upniki. Varufakis verjame v bliskovit dogovor z upniki, kar bi omogočilo, da bi se banke v Grčiji odprle že v torek.

Atene pričakujejo hiter dogovor z upniki
Vodja Sirize v parlamentu Nikos Filis je po objavi televizijskih anket potrdil, da se pogajalci pod vodstvom najtesnejšega Ciprasovega sodelavca Nikosa Papasa že pripravljajo na pot v Bruselj. Na sedežu Evropske komisije se želi grška vlada z novim mandatom volivcev pogajati z upniki, ob tem pa bodo izpostavili oceno IMF-a, da je grški dolg nevzdržen in ga ne bi bilo mogoče sanirati niti v primeru zmage da na referendumu. "Pogajanja, ki se bodo začela, se bodo morala čim prej končati. Še prej kot v 48 urah," je pred televizijskimi kamerami poudaril predstavnik vlade Gabriel Sakelaridis.

Vprašanje pa ostaja, kaj bodo na to porekli upniki, organizirani v trojki. Na sedežu EU-ja v Bruslju so po poročilih pričakovali zmago ne z okoli 10 odstotki prednosti, a gladka zmaga za več kot 20 odstotkov spreminja pogled na krizo. Ciprasova vlada je dobila močno zaupnico Grkov, s čimer se je izboljšalo pogajalsko izhodišče. Na drugi strani so EK, ECB in IMF napovedali, da se je program posojil iztekel in da Grčijo čakajo v poletnih mesecih milijardne obveznosti do upnikov.

Posledica referenduma - pomanjkanje evrov?
Na sedežu Evropske centralne banke v Frankfurtu se že ponoči pričakuje sestanek guvernerjev, v ponedeljek pa bo sledil sestanek visokih predstavnikov evroskupine. Grška centralna banka je tako od Frankfurta že zahtevala dvig nujne likvidnostne pomoči (ELA), ki jo je ECB pred časom omejil na 89 milijard evrov. Svet ECB-ja bo grško prošnjo uradno obravnaval v ponedeljek.

Po lastnih grških ocenah bodo v nasprotnem primeru namreč banke ostale brez evrske gotovine. Po analizi Škotske kraljeve banke bo ravno pomanjkanje gotovine prva konkretna posledica referendumskega ne. Okoliščine bi tako prisilile Atene k uvedbi vzporedne valute, Grčija pa ne bi mogla odplačati obvezni ECB-ja, sledil bi izstop iz evroobmočja.

Črna statistika grške krize
Država Grčija je zadolžena za 317 milijard evrov, kar je enako 177 odstotkom BDP-ja, proračunski primanjkljaj je v letu 2014 znašal 6,3 milijarde evrov. Polovica mladega prebivalstva je brezposelna, zaradi česar 65 odstotkov mladih, starih od 18 do 34 let, še vedno živi s starši. Grki so tudi eden najhitreje starajočih se narodov v Evropi - samo 24 odstotkov prebivalstva je mlajšega od 24 let, rodnost je padla na vsega 1,3 otroka na mater. Marca 2015 je stopnja nezaposlenosti znašala 25,6 odstotka, najvišja pa je bila septembra 2013, ko je bilo brez dela kar 28 aktivnih iskalcev zaposlitve.