Posebne omembe za nacionalne predstavitve je žirija namenila Japonski in Peruju. Za življenjsko delo je bil, kot je bilo razglašeno že vnaprej, nagrajen Paolo Mendes da Rocha.

Žirija je projekt Španije nagradila za izjemen nabor mladih arhitektov, katerih dela kažejo, kako lahko ustvarjalnost in zavezanost k delu presegata materialne omejitve, je zapisano v utemeljitvi nagrade.

Japonska je bila posebne omembe deležna zaradi vnosa "poezije kompaktnosti v alternativne oblike kolektivnega življenja v urbanih okoljih", Peru pa zaradi prenosa arhitekture "v skrite kotičke sveta", piše na spletni strani bienala.

Zlatega leva za najboljšega umetnika oziroma udeleženca na bienalu je žirija namenila paragvajski skupini Gabinete de Arquitectura, srebrnega leva za obetajoče arhitekte pa arhitekturnemu biroju NLE, ki ga vodi nigerijski arhitekt Kunle Adeyemi. Posebne omembe je bila deležna še italijanska predstavnica - Maria Giuseppina Grasso Cannizzo.

Mednarodno žirijo letošnjega bienala so sestavljali predsednik Hashim Sarkis (Libanon, ZDA), Pippo Ciorra (Italija), Sergio Fajardo (Kolumbija), Marisa Moreira Salles (Brazilija) in Karen Stein (ZDA).

Osrednja razstava letošnjega bienala, ki jo je kuriral Alejandro Aravena iz Čila, nosi naslov Poročilo s fronte. Osnovni namen letošnje izdaje je pogledati in videti dlje od praznih formalizmov. Aravena je povabljene arhitekte prosil, naj razmišljajo, kakšne arhitekturne rešitve v danih razmerah potrebuje določena družba. Pri tem naj imajo v mislih okoljske katastrofe, prenaseljenost, begunsko problematiko, skratka vse, kar je daleč od samozadostnih načrtov, ki jih poganja le ekonomska logika naročnika.

V Arzenalu bodo tako do 27. novembra predstavljene številne ideje za reševanje prenaseljenosti, možnosti reciklaže gradbenih materialov, spopadanje s pomanjkanjem vodnih virov in potresnimi področji.

Slovenski prispevek: knjižnica
Slovenski nacionalni paviljon so v Arzenalu odprli že v četrtek. Slovensko predstavitev sta zasnovala arhitekta Tina Gregorič in Aljoša Dekleva. Zamislila sta si strukturo v razmerju 1: 1, nekakšen abstrakten dom, ki je kurirana knjižnica in jo naslovila Dom v Arzenalu. Njuno osnovno vprašanje je bilo, kaj pomeni dom v času vse večje mobilnosti, kaj ga definira in ali je to mesto, kjer ima posameznik svoje knjige.